Sončna klima, rodovitna tla in idealni pogoji ustvarjajo izjemno okolje za pridelavo visokokakovostnih vin. Takšni vini sta Brunello di Montalcino in Vino Nobile di Montepulciano, od tukaj izvirajo testenine pici in trdi ovčji sir pecorino. Še en simbol toskanske pokrajine so ciprese. Njihova stožčasta oblika in temno zelena barva ustvarjata slikovite kontraste okoliški pokrajini v rumenozlatih odtenkih ter dodajata čar in eleganco toskanskim gričem. Štirje dnevi so bili skorajda premalo za raziskovanje podeželje s postanki v mestih, obdanih s kamnitim obzidjem, v opečnatih odtenkih, ki so naju vsakokrat znova navdušila s svojim šarmom.
Parkirala sva na parkirišču za avtodome in skozi mestna vrata (Porte e Fonti di Docciola) vstopila v mesto ter se po strmih stopnicah povzpela do Volterre. Volterra je čudovit toskanski bister, v katerem se prepletajo etruščanska, rimska in srednjeveška zapuščina. Na trgu Piazza dei Priori sva popila kavo, v TIC-u zaprosila za zemljevid mesta in se odpravila na sprehod po srednjeveških uličicah. Uličice in podhodi so naju pripeljali do čudovitih razglednih točk nad toskanskimi griči, mimo katedrale Santa Maria Assunta sva se odpravila do trga Piazzetta dei Fornelli, še ene fotografske točke v mestu, od koder se razlegajo čudoviti pogledi na okolico. Z ulice Via Lungo le Mura del Mandorlo sva občudovala ostanke rimskega gledališča iz 1. stoletja našega štetja, ki naj bi ga odkrili šele leta 1950 med arheološkimi izkopavanji.
San Gimignano
Lokalna cesta od Voltere do San Gimignana nama je ponudila pristno toskansko izkušnjo – vožnjo med hribčki, vinogradi, nasadi oljk s čudovitimi razgledi. Ob poti sva zasledila več označenih foto kotičkov, marsikdo pa je parkiral kar ob cesti in v fotografski objektiv ujel kak čudovit prizor. Ob poti sva odkrila več čudovitih drevoredov s cipresami, a so bili mnogi za kovinskimi vrati in označeni s tablami »privat«. Tik pred San Gimignanom sva našla en čudovit drevored cipres, ki vodi do »kmečke hiše« Wine art boutique Casalchino (poleg restavracije in vinske kleti imajo tudi prenočišča), kjer sva se namestila v lesene ležalnike in se prepustila sončnim žarkom ob kozarcu vina in idilični sceni toskanske pokrajine v ozadju.
Monteriggioni
V mraku, malo pred sončnim zahodom, sva se pripeljala do srednjeveške vasice Monteriggioni, ki je ostala nedotaknjena v času – kot da čas nikoli ne bi minil, čeprav so ga zgradili Sienčani že v 13. stoletju. Mesto naj bi poimenoval pesnik Dante Alighieri v Božanski komediji. Parkirala sva na spodnjem parkirišču in se peš odpravila po vijugasti cesti do obzidja. Sprehod po mestnem obzidju sva za nekaj minut zamudila, zato sva se odpravila na sprehod po dveh vzporednih uličicah v tej majhni, simpatični vasici in popila pijačo v lokalu ob mestnih vratih.
V mraku, malo pred sončnim zahodom, sva se pripeljala do srednjeveške vasice Monteriggioni, ki je ostala nedotaknjena v času – kot da čas nikoli ne bi minil, čeprav so ga zgradili Sienčani že v 13. stoletju. Mesto naj bi poimenoval pesnik Dante Alighieri v Božanski komediji. Parkirala sva na spodnjem parkirišču in se peš odpravila po vijugasti cesti do obzidja. Sprehod po mestnem obzidju sva za nekaj minut zamudila, zato sva se odpravila na sprehod po dveh vzporednih uličicah v tej majhni, simpatični vasici in popila pijačo v lokalu ob mestnih vratih.
Siena
Sieno sva obiskala v dopoldanskih urah. Potepanje po uličicah mesta, ki je ohranil nespremenjen sijaj svoje zlate dobe iz 13. stoletja, sva začela pri Fortezi Medicea. Arhitektura mesta se prilagaja pokrajini, sledi njenim vijugam in strminam in je čudovita. Povzela sva se po strmih ulicah, občudovala arkadne loke med stavbami, butične trgovine v pritličjih, se sprehodila mimo katedrale s krstilnico Battistero di San Giovanni Battista in se po belih marmornatih stopnicah odpravila do trga z duomo. Obiskala sva duomo in se navduševala nad knjižnico z neverjetnimi Pinturicchijevimi freskami in stropnimi poslikavami, na trgu ob pitju kave pa navdušeno pogledovala proti 120 metrov visokem stolpu Torre del Mangia. Občasno sva pokukala v kakšnem podhod in po naključju odkrila čudovite kotičke mesta, kjer danes domujejo kavarne, vodnjaki in spominske reliefne plošče, posvečene pomembnim prebivalcem Siene, in tako prispela do osrednjega trga Piazza del Campo, ki je ogromen in dih jemajoč. Obdajajo ga fontana, mestna hiša v gotskem slogu in znameniti stolp z zvonikom, nekoliko vzpenjajoč trg pa v polkrogu obdajajo stikajoče se stavbe s pritličnimi kavarnami in trgovinicami. Sploh zapišem, da je v sončnem dopoldnevu trg živel v vsem svojem sijaju?
Val d’orcia
Sledila je najlepša panoramska vožnja po dolini Val d’orcia, ki je vpisana na seznam UNESCO svetovne dediščine in slovi po svojih slikovitih pokrajinah s hribi, vinogradi, cipresami in slikovitimi vasmi, kjer sva ujela številne čudovite razglede, poiskala sceno iz filma Gladiator in najpogostejše podobe Toskane »zavite ceste s cipresami«. Ustavila sva se med Pienzo in San Quirico d'Orcia ter se po makadamski cesti sprehodila do kapelice Vitaleta z zvonikom. Sakralni objekt sredi toskanskega podeželja (no, danes je ob njej zrasla restavracija) je bil priljubljena destinacija še mnogih drugih turistov.
Sledila je najlepša panoramska vožnja po dolini Val d’orcia, ki je vpisana na seznam UNESCO svetovne dediščine in slovi po svojih slikovitih pokrajinah s hribi, vinogradi, cipresami in slikovitimi vasmi, kjer sva ujela številne čudovite razglede, poiskala sceno iz filma Gladiator in najpogostejše podobe Toskane »zavite ceste s cipresami«. Ustavila sva se med Pienzo in San Quirico d'Orcia ter se po makadamski cesti sprehodila do kapelice Vitaleta z zvonikom. Sakralni objekt sredi toskanskega podeželja (no, danes je ob njej zrasla restavracija) je bil priljubljena destinacija še mnogih drugih turistov.
Pienza je majhno, a tako zelo očarljivo renesančno mesto. Ko sva vstopila skozi mestna vrata (Porta al Murello), sploh nisva vedela, kako zelo naju bo mesto navdušilo. Glavno ulico, ki vodi do trga Piazza Pio II, sva hitro zamenjala za panoramsko ulico ob obzidju, od koder so pogledi fantastični. V tem delu se nahajata tudi uličici Via dell'Amore (ulica ljubezni) in Via del Bacio (ulica poljubov). Ker sva bila ravno v osrčju Toskane, sva nakupila testenine pici in sir corino, saj velja Pienza za »prestolnico« tega sira. S trga sva zavila v še eno posebno ulico z rožami, nato pa poiskala restavracijo in naročila rdeče vino in pici testenine.
Montepulciano
Kljub jutranjemu pršu sva se odpravila proti mestu Montepulciano. Na najino srečo ali nesrečo (kakor se vzame) je tudi v tem mestu v času najine obiska potekal sejem. Gneča je bila zato toliko večja, s šotorskih kril je curljala voda, tempo najine hoje pa se je množicam ljudi vsenaokrog primerno upočasnil. Sva pa vsekakor dobila občutek pristnega lokalnega življenja. K sreči so se stojnice pred mestnim obzidjem končale, ponehalo je deževati, ravno ko sva začela z raziskovanjem mesta. Obiskala sva vinoteko, kjer lahko za 4 eur na deciliter degustiraš različna toskanska vina. Midva degustirala nisva, sva pa nakupila nekaj buteljk vina. Nato sva skozi park vstopila v utrdbo (Fortezza), kjer je ravno razstavljala nemška umetnica Carin Grudda, njene bronaste kipce pa sva srečevala ves čas po sprehodu skozi mesto. Pokukala sva v palačo Ricci in odkrila čudovito panoramsko točko na okoliške zelene griče. Čas je bil za dozo kofeina, mene pa je seveda premamila čokoladnica ob poti, kjer sem nama kupila čokoladne kornetke.
Zadnji dan sva končno ujela »italijanski« tempo prehranjevanja (ko sta si najina želodca zaželela kosilo, je bil pri njih čas za panini; v času naše večerje pa Italijani odprejo kuhinje in takrat zadiši po pašti) in se odpravila na panini. Izbrala sva si kruh, nato pa izbirala med številnimi nadevi, zelenjavo, siri in mesnimi izdelki. Moj panini s tartufato, rukolo in corino sirom je bil za prste obliznit. Začelo je močno deževati, zato naju Arezzo ni pretirano navdušil. Verjetno bi ob sončnem vremenu doživela drugačno podobo mesta, kjer umetnost, zgodovina in kultura zaznamujejo vsak kotiček tega zgodovinskega središča. S postankom v Arezzu pa sva se pravzaprav poslovila od najinega šestdnevnega potepanja po Italiji in pomahala Toskani v slovo (do prihodnjič!).
1. dan: Ljubljana–Firence
2. dan: Firence–Lucca–Pisa
3. dan: Volterra–San Gimignano–Monteriggioni
4. dan: Siena–Val d’orcia–Pienza
5. dan: Val d’orcia–Montepulciano
6. dan: Arezzo–Ljubljana