Da se med poletnimi počitnicami odpraviva na sever, sva se odločila že med lanskoletnim raziskovanjem Sicilije, kjer naju je zajel vročinski val. Obisk baltskih držav je bila moja velika želja. Tako sva se konec julija odpravila v Latvijo in Estonijo. Z airBaltic sva z Brnika odletela v Rigo. Pred pristankom sva že skozi okno opazovala zelene gozdove in pokrajino. Udobna dve uri dolga vožnja v modernem letalu je hitro minila. Z avtobusom sva se odpeljala do središča mesta. Vozovnici sva kupila v trafiki ob letališču (1,5 eur/osebo za 90-minutno vožnjo). Tako poceni še nikoli nisva prišla z letališča do glavnega mesta. Nato sva se peš sprehodila do najine nastanitve. Stanovanje ob parku Bastejkalna Park in mestnem kanalu (Pilsetas kanals) na eni strani in Powder Tower na drugi strani se je izkazalo za odlično destinacijo, saj sva imela staro mestno jedro in novejši del na dosegu rok.
Čudovit razgled na mesto
Riga, prestolnica Latvije, je geografsko središče Baltika. Staro mestno jedro, ki je pod Unescovo zaščito, je luštno in hitro osvojljivo. Midva sva bila v Rigi štiri dni (en dan sva se odpravila na izlet v Jurmalo), imela sva dovolj časa, da sva mesto dodobra spoznala in raziskala vse uličice, trge in skrite kotičke. Na trgu pred mestno hišo je najin pogled nedvomno najprej obstal na pročelju hiše House of the Blackheads, renesančne palače, ki je nekoč služila kot središče za trgovske cehe, danes pa je to ena najbolj prepoznavnih zgradb v Rigi, v njej pa je muzej. Na trgu je tudi maketa prvega okrašenega drevesa na svetu, kip zaščitnika mesta Rolanda, ki simbolizira pravičnost, in velik napis Riga, ki pritegne mimoidoče, da tukaj naredijo fotografijo. V bližini je TIC, le streljaj stran pa cerkev svetega Petra. Zvonik ponuja enega najlepših razgledov na mestno veduto. Vstopnina je 9 eur. Po stopnicah sem se sprehodila do 3. nadstropja, od tam pa z dvigalom do razgledne ploščadi. Čeprav je močno pihalo in so oblaki prekrivali sonce, sem ujela nekaj čudovitih razgledov in v daljavi iskala ter prepoznavala že znane stavbe in lokacije.
Tržnica – zbirališče domačinov
Raziskovanje sva nadaljevala mimo protestantske katedrale, največje srednjeveške cerkve na Baltiku, ki je znana po svojih mogočnih orglah in čudoviti notranjosti. V bližini je bronastni kip Town Musicians of Bremen. Mimo Rock caffe sva se odpravila do sinagoge, od tam pa naprej do tržnice. Tržnica je ogromna, sestavlja jo pet velikih hal, zunaj pa je še pokriti del tržnice, kjer prodajajo sadje in zelenjeavo, rože, v kioskih pa od oblačil, začimb do hrane za male živali. V vsaki hali prodajajo določene izdelke, npr. sire in mlečne izdelke, meso, ribe. Tržnica je res velika, zato sva tukaj preživela kar nekaj časa. Srečala sva ogromno domačinov, ki se tukaj zbirajo, družijo, kupujejo ne glede na dan v tednu. Cena so ugodne, primerljive našim, ponudba pa široka in (vsaj izgledala je) kakovostna.
Mesto, ki je dobilo ime po reki
Ob kanalu in mestnem parku sva se mimo opere sprehodila do trga Livu (Līvu laukums). Nedvomno je to eden najbolj barvitih kotičkov mesta. Hiše z različnimi fasadami in okrasjem vabijo v svoje restavracije in kavarne. Tukaj je nekoč tekla reka Riga, po kateri je mesto dobilo tudi ime. Reko so kasneje izsušili in zasuli, ime pa je ostalo. Po poti nekdanje struge sedaj vodi tlakovana pot. Zavila sva med ulice in mimo hiše z rumeno fasado in številnimi štukaturami v slogu art nouveau ter mačkama na strehi (Cat house) prispela do znamenitih Three Brothers. To je niz treh hiš iz različnih zgodovinskih obdobij (iz 15., 17. in 18. stoletja). Gre za najstarejše ohranjene srednjeveške hiše v mestu, ki prikazujejo razvoj arhitekture skozi stoletja. Od tam sva se odpravila mimo parlamenta do Švedskih vrat, edinih ohranjenih mestnih vrat, ki so del nekdanjega obrambnega sistema.
Ko ulica postane muzej na prostem
Obožujeva mestne parke in tudi ta v Rigi nama je bil zelo všeč. Na vsaki strani kanala je veliko zelenih površin, sprehajalnih poti, vodnih fontan, klopi za posedanje, spomenikov. Tukaj se zadržujejo prav vse generacije. Tudi midva sva zasedla eno klop in opazovala supe, kajake in turistične ladjice na kanalu. Mimo spomenika svobode (Brīvības piemineklis), ki je s svojimi 43 metri eden najvišjih v Evropi, sva »vstopila« v novejši del mesta. V tem delu se nahaja mogočna pravoslavna cerkev in čudovita stavba, v kateri domuje nacionalni muzej umetnosti. Odšla sva še nekoliko severneje do ulice Alberta (Alberta iela). Ko sva se znašla v tej čudoviti ulici, so bili najini odzivi »Waw!«, »Poglej tole!«, »Noro!«. Ulica Alberta je pravi muzej na prostem, saj so vzdolž ulice prav vse hiše zgrajene v slogu art nouveau, polne so mozaikov, nenavadnih oblik, štukatur in nežnih pastelnih odtenkov.
Izkušnje iz prve roke
V Rigi sva spoznala, kaj pomeni pregovor »po dežju posije sonce«. Ko sva se sprehajala po mestu, so naju sprva zajele drobne dežne kaplje, le nekaj sekund kasneje pa je lilo kot iz škafa. Po dobrih 10 minutah je posijalo sonce, ulice so ponovno oživele in le še mokra cesta je spominjala na močan dež pred nekaj trenutki. Ugotovila sva, da vremenskim napovednim ne bova mogla zaupati, saj se je vreme hitro spreminjalo. V poletnih mesecih so sončna očala, dežnik in vetrovka (ali kos oblačil z dolgimi rokavi) kar nujno potrebna »oprema« v nahrbtniku. Mesto je majhno, simpatično, hitro sva ga osvojila. Določene trge in ulice sva prehodila večkrat dnevno, zanimivo je tudi to, da sva iste ljudi srečevala večkrat dnevno na različnih lokacijah, npr. mlado punco iz TIC-a sva kasneje isti dan srečala v restavraciji na kosilu, prodajalko vstopnic v cerkvi pa kasneje v parku. Tudi s turisti smo se več dni zapored srečevali. Večina zaposlenih v storitvenih dejavnostih so bili mladi študentje, vsi so tekoče govorili angleško, sva pa opazila, da so Latvijci nekoliko zadržani z nasmehi, izgledajo precej resno in »sitno«. Tokrat sva se odločila za walking tour ogled mesta, kar je se izkazalo za super izkušnjo. Mlada domačinka nas je v dveh urah popeljala skozi mesto, ga opisala skozi svoje oči in predstavila življenje v njem. Vodenje je bilo brezplačno, zaželeni pa so bili prostovoljni prispevki. Na kavo sva se odpravila v Caffeine (v Latviji imajo več kavarn, prijeten prostor, odlična kava, široka ponudba), preizkusila sva sladico Cruffins (bila je za prste obliznit, ampak zelo nasitna) in kar nekaj njihovih piv (Zoltners , Mežpils, Tērvete). Zelo nama je bilo všeč kosilo v restavraciji Burzma v 4. nadstropju veleblagovnice, gre za nekakšno tržnico različnih ponudnikov, midva sva se odločila za kruhke bao, kosilo pa pojedla na zunanji terasi z razgledom. En dan sva se odpravila v restavracijo Balzambārs, kjer so imeli veliko ponudbo tradicionalnih latvijskih jedi. Midva sva naročila njihove ročno izdelane cmoke s skuto in krompirjem z različnimi polnili. Jedo jih z mešanico svežih zelišč (kjer po vonju močno izstopa svež koper), kisle smetane in kisom. Midva sva bila navdušena! V Rigi sem si prvič naročila slaščico pavlova torta, ki me je tako navdušila, da sem si jo ponovno naročila že kar naslednji dan. V bližini trga Doma sva obiskala restavracijo z »roof terrace« in spila pregrešno drago pivo in vino ob zvokih popevk mladega saksofonista z razgledom na mesto s ptičje perspektive.
V Rigi sva spoznala, kaj pomeni pregovor »po dežju posije sonce«. Ko sva se sprehajala po mestu, so naju sprva zajele drobne dežne kaplje, le nekaj sekund kasneje pa je lilo kot iz škafa. Po dobrih 10 minutah je posijalo sonce, ulice so ponovno oživele in le še mokra cesta je spominjala na močan dež pred nekaj trenutki. Ugotovila sva, da vremenskim napovednim ne bova mogla zaupati, saj se je vreme hitro spreminjalo. V poletnih mesecih so sončna očala, dežnik in vetrovka (ali kos oblačil z dolgimi rokavi) kar nujno potrebna »oprema« v nahrbtniku. Mesto je majhno, simpatično, hitro sva ga osvojila. Določene trge in ulice sva prehodila večkrat dnevno, zanimivo je tudi to, da sva iste ljudi srečevala večkrat dnevno na različnih lokacijah, npr. mlado punco iz TIC-a sva kasneje isti dan srečala v restavraciji na kosilu, prodajalko vstopnic v cerkvi pa kasneje v parku. Tudi s turisti smo se več dni zapored srečevali. Večina zaposlenih v storitvenih dejavnostih so bili mladi študentje, vsi so tekoče govorili angleško, sva pa opazila, da so Latvijci nekoliko zadržani z nasmehi, izgledajo precej resno in »sitno«. Tokrat sva se odločila za walking tour ogled mesta, kar je se izkazalo za super izkušnjo. Mlada domačinka nas je v dveh urah popeljala skozi mesto, ga opisala skozi svoje oči in predstavila življenje v njem. Vodenje je bilo brezplačno, zaželeni pa so bili prostovoljni prispevki. Na kavo sva se odpravila v Caffeine (v Latviji imajo več kavarn, prijeten prostor, odlična kava, široka ponudba), preizkusila sva sladico Cruffins (bila je za prste obliznit, ampak zelo nasitna) in kar nekaj njihovih piv (Zoltners , Mežpils, Tērvete). Zelo nama je bilo všeč kosilo v restavraciji Burzma v 4. nadstropju veleblagovnice, gre za nekakšno tržnico različnih ponudnikov, midva sva se odločila za kruhke bao, kosilo pa pojedla na zunanji terasi z razgledom. En dan sva se odpravila v restavracijo Balzambārs, kjer so imeli veliko ponudbo tradicionalnih latvijskih jedi. Midva sva naročila njihove ročno izdelane cmoke s skuto in krompirjem z različnimi polnili. Jedo jih z mešanico svežih zelišč (kjer po vonju močno izstopa svež koper), kisle smetane in kisom. Midva sva bila navdušena! V Rigi sem si prvič naročila slaščico pavlova torta, ki me je tako navdušila, da sem si jo ponovno naročila že kar naslednji dan. V bližini trga Doma sva obiskala restavracijo z »roof terrace« in spila pregrešno drago pivo in vino ob zvokih popevk mladega saksofonista z razgledom na mesto s ptičje perspektive.
Izlet do Baltskega morja
Ker sta za Rigo namenila štiri dneve, sva se odločila, da narediva vsaj en izlet. Tako sva se v soboto odpravila do Jurmale, ki je zlasti med domačini priljubljeno obmorsko letovišče. Na izlet sva šla z vlakom. Za vozovnici sva plača 2 eur/osebo v eno smer. Ugodna cena za prijetno potovanje z modernim vlakom. Po dobre pol ure vožnje prispela v Jūrmalo, prehodila sva mesto, polno lesenih vil iz konca 19. stoletja, zgrajenih v slogu art nouveau, spila pijačo s čudovitim razgledom na Baltsko morje in – seveda – namočila noge v morje. Na kosilo sva se odpravila v armensko restavracijo.
Ker sta za Rigo namenila štiri dneve, sva se odločila, da narediva vsaj en izlet. Tako sva se v soboto odpravila do Jurmale, ki je zlasti med domačini priljubljeno obmorsko letovišče. Na izlet sva šla z vlakom. Za vozovnici sva plača 2 eur/osebo v eno smer. Ugodna cena za prijetno potovanje z modernim vlakom. Po dobre pol ure vožnje prispela v Jūrmalo, prehodila sva mesto, polno lesenih vil iz konca 19. stoletja, zgrajenih v slogu art nouveau, spila pijačo s čudovitim razgledom na Baltsko morje in – seveda – namočila noge v morje. Na kosilo sva se odpravila v armensko restavracijo.
Nadaljevanje potovanja proti Tallinnu
Riga je bila prva destinacija najinega poletnega potepanja po severu Evrope. Iz Rige sva se odpravila do Tallinna z avtobusom baltic express. Navdušena sva bila nad udobnim avtobusom, ki je imel veliko prostora za noge, udobne sedeže, vsak sedež je imel zaslon z igricami, filmi, podcasti. Na avtobusu je bilo tudi stranišče, za piko na i pa še avtomat s kavo (brezplačno). Po 4 urah vožnje sva prispela v Tallinn. Se beremo v nadaljevanju!
Riga je bila prva destinacija najinega poletnega potepanja po severu Evrope. Iz Rige sva se odpravila do Tallinna z avtobusom baltic express. Navdušena sva bila nad udobnim avtobusom, ki je imel veliko prostora za noge, udobne sedeže, vsak sedež je imel zaslon z igricami, filmi, podcasti. Na avtobusu je bilo tudi stranišče, za piko na i pa še avtomat s kavo (brezplačno). Po 4 urah vožnje sva prispela v Tallinn. Se beremo v nadaljevanju!
Četrtek: prihod v Rigo, raziskovanje mesta
Petek: raziskovanje mesta, walking tour
Sobota: izlet z vlakom v Jourmalo
Nedelja: obisk tržnice, raziskovanje novega dela Rige in ulice Alberta iela
Petek: raziskovanje mesta, walking tour
Sobota: izlet z vlakom v Jourmalo
Nedelja: obisk tržnice, raziskovanje novega dela Rige in ulice Alberta iela