Raziskovanje Sicilije: Palermo

Sicilija. Vroč, zgodovinsko raznolik, kulturno pester sredozemski otok ob južni obali Italije. Zaradi zapletene zgodovine (otok je bil namreč pod vplivom različnih civilizacij, in sicer pod Feničani, Grki, Rimljani, Arabci, Normani in Španci) sta arhitektura in kultura otoka zelo raznoliki, posledično pa prava zakladnica kulturnih znamenitosti iz različnih zgodovinskih obdobij. K pestrosti otoka in njegovega turizma prispeva tudi še aktiven vulkan Etna na vzhodni obali otoka. Sicilija je za mnoge prva asociacija za mafijo, za druge pa prva asociacija za čudovite obale s peščenimi plažami in skritimi zalivi. Otok je namreč priljubljena počitniška destinacija, midva pa sva se na Sicilijo odpravila predvsem na raziskovanje mest, kulture in zgodovine. 

Ker sva otok obiskala v juliju, ko se je živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija, sva bila primorana čas okrog poldneva in zgodnjega popoldneva preživeti pod klimo v stanovanju. Če tako kot midva niste ljubitelja "zgolj 10-dnevnega poležavanja na plaži in sončenja", priporočam, da otok raje obiščete spomladi ali jeseni. Še vedno vas bodo pričakale visoke temperature brez vročine, ki bodo omogočile boljši izkoristek za raziskovanje otoka. Za naju pa lekcija za naprej! Jug Evrope bo odslej pomladanska ali jesenska izbira.

Julij. Torek. Moj rojstni dan. Dan je sprva zaznamovala vožnja do letališča v Trst, nato pa let do Palerma. Že ko sva izstopila iz letala in se z avtobusom pripeljala do glavne avtobusne postaje (povratna cena 10 eur, čas vožnje 55 minut), sva začutila vročino, ki se je dvigala od vročega asfalta in betona, hitro pa sva tudi ugotovila, da je mesto, zlasti ko pade mrak, še kako živahno. Zavila sva v stransko uličico v bližini najinega stanovanja (ki je za naslednje tri dni postal najin dom), sledila zvokom kitare in prispela do – sicer na prvi pogled nič posebnega – ulice, kjer so mladi (predvidevam, da študentje) uživali ob prepevanju italijanskih »canzon«, naročila prvi aperol in se hitro vključila v njihov vajb. Jap, počitnice so se tudi za naju začele.

 V Palermu sva ostala tri dni. Dovolj, da sva začutila mesto, premalo, da bi ga raziskala do potankosti, saj je mesto res ogromno. V svoji več kot 2700 let bogati zgodovini je mesto obiskalo in v njem ostalo mnogo narodov, ki so tukaj pustili svoj pečat. Tako sva med pohajkovanjem po mestu našla od baročnih cerkva do arabsko-normanskih palač, živahne mestne trge in barvito raznoliko ulično kulturo.

 

Tržnica Mercato Ballarò

Raziskovanje sva začela na tržnici Mercato Ballarò, kjer so se mešali vonji, barve, okusi. Lokalni prebivalci so ponujali vse – od mesa, rib, sirov, oreščkov, olj, posušenih začimb do zelenjave in postreženih gotovih tipičnih sicilijanskih jedi. Gneča je bila velika, vonji pa občasno res neprijetni. Prodajalec je trebil solato in ostanke metal kar po tleh. Mlad fant na električnem skiroju z zvočnikom je na glas predvajal Marleyev komad, ob katerem se je pozibavalo in refren zapelo nekaj turistov. Gledati surovo meso in ribe, kako ležijo na listih solate ob nekaj kockah ledu že v jutranji vročini, naju res ni zamikalo, da bi si tukaj kupila kosilo. 

Sprehodila sva po mestu mimo cerkev, vodnjakov, palač. Ob blišču arhitekture se je hitro pokazala tudi druga plat mesta – berači so ležali po klopcah in vogalih ulic, mesto je bilo polno odpadkov, na ulicah so se menjali vonji parfuma mimoidoče ženske z vonjem urina s tal in potenju beračev. Medtem ko sta se mimo naju peljala poslovneža v srajcah in suknjičih na električnih skirojih (midva sva se v kratkih hlačah in majici pritoževala nad vročino), sta se dva domačina kar vsak s svojega balkona glasno pogovarjala, da smo ju slišali vsi mimoidoči. Odpadanje ometa z bloka, napeljala elektrika po zunanji strani fasade, sušenje perila na vrvicah med dvema nasprotujočima si blokoma - tudi to je Palermo, tudi to je Sicilija. 

Palazzo dei Normanni

Prispela sva do normanske palače in parka pred njim. V palači (Palazzo dei Normanni) je bil nekoč sedež sicilskih kraljev. Danes je eden najpomembnejših zgodovinskih spomenikov v mestu in gosti muzeje, ki prikazujejo sicilsko umetnost, zgodovino in kulturo.

Katedrala (La Cattedrale di Palermo)

Nato sva se odpravila do katedrale, ki je nekaj posebnega. S svojo netipično podobo krščanske katedrala v peščenih barvah in z visokimi zvoniki naju je navdušila že od zunaj. Ker so jo obdajali gradbeni odri (v času najinega obiska so nekaj prenavljali) je bila pot skozi park zaprta in sva tako najprej prehodila celo pot okrog katedrala, da sva sploh prišla do vhoda. Pri obisku v sakralne objekte so zelo striktni, zahtevajo pokrita ramena, kar je v vročem poletju skorajda nemogoče, zato pred vhodom prodajajo ogrinjala za nekaj eurov. Nekako sva zakrila moja ramena in vstopila v cerkev, zgrajeno v 12. stoletju, ki odraža mešanico različnih arhitekturnih stilov (arabske, bizantinske, nomadske). Notranjost katedrale je okrašena s freskami, marmornimi stebri in kapelami, medtem ko zunanja fasada izstopa s svojimi številnimi stolpi in kupolami.

Quattro Canti

Sprehodila sva se do trga Quattro Canti, ki velja za središče zgodovinskih četrti mesta. Obdan je s štirimi baročnimi fasadami in je priljubljena točka za srečanje domačinov, nastope artistov in opazovanje mesta radovednih turistov. 

Fontana Pretoria

Le streljaj stran sva prispela do fontane Pretoria. Ta baročna fontana je znana po svojih kipih in arhitekturni lepoti.

Piazza Bellini

Nadaljevala sva do bližnjega trga Piazza Bellini. Na trgu se skorajda ena zraven druge nahajata dve cerkvi, in sicer bizantinska cerkev Chiesa Santa Maria dell'Ammiraglio in arabska cerkev Chiesa di San Cataldo. Cerkev so zgradili islamski mojstri po načelih zahodne romanike. S svojimi tremi rdečkastimi kupolami je nekaj posebnega. Od leta 2015 je uvrščena na UNESCO seznam svetovne dediščine. V bizantinski cerkvi je ravno potekala poroka, arabska pa je bila že zaprta, zato si njene notranjosti nisva mogla ogledati.

Teatro Massimo

Od trga Quattro Canti v drugo smer sva se odpravila na daljši pohod do teatra Massimo, največjega opernega gledališča v Italiji. Znan pa je tudi po prizorov iz filma Boter 3, ki so jih posneli na tem stopnišču. Gledališče je zgrajeno v neoklasicističnem slogu; njegovo stopnišče, grški stebri in fasada delujejo zelo impresivno in pompozno. Se ve, kateri film sva gledala zvečer na Netflixu, kajne?

Naslednji dan sva se odpeljala na letališče, kjer sva prevzela avto. Vožnja po Palermu z avtom je bila svojevrstno, predvsem pa stresno doživetje. Promet je bil obupen, avti so se vrivali, motoristi so prehitevali po levi in desni, najraje kar po sredini na večpasovnicah. Ko sva se vključevala na avtocesto, sva se na štiripasovnici znašla vštric še s petimi drugimi avtomobili. In motorji. Očitno so črte na cestišču v Italiji odveč. Še dobro, da sva vzela polno zavarovanje za avto, in še sreča, da sva naslednji dan zapustila Palermo ter upala na manj kaotično vožnjo po otoku naslednjih sedem dni.

Se beremo v nadaljevanju.