Ko sem brskala po spletu, brala bloge in iskala informacije o Tallinnu, sem se kar malo zaljubila v to mesto. Imela sem visoka pričakovanja, ki jih je mesto brez dvoma preseglo. Tallinn me je prevzel v trenutku, ko sva stopila z avtobusa (ki naju je pripeljal iz Rige), in me ni pustil ravnodušne do trenutka, ko sva sedla na trajekt za Helsinke.
S kovčkoma sva se sprehodila od terminala D, kamor naju je pripeljal avtobus iz Rige (več o Rigi si lahko preberete tukaj), do novega mestnega središča Rottermann. Že prvi prizori mesta so bili navdušujoči. Pričakale so naju opečnate visoke stavbe iz 19. stoletja z novimi steklenimi nadgradnjami, podhod z dežniki in vonj po cimetu iz pekarne Røst. Odpravila sva se na kosilo, potem pa proti stanovanju. Nastanjena sva bila v čudovitem dvonadstropnem apartmaju s super lokacijo, blizu starega mestnega jedra, trgovine Rimi (v to trgovsko verigo sva hodila tudi v Rigi), terminala, morja in novega dela mesta. Čeprav ima mesto odlične povezave s tramvajem in avtobusi, sva mesto vse dni raziskovala peš.
Vanalinn – kjer so vse zanimivosti v razdalji 10 minut
V srednjeveško mestno jedro, ki je eno najbolje ohranjenih v Evropi in obiskovalce očara z zgodovinskimi stavbami in mističnim vzdušjem, sva vstopila skozi nekdanja srednjeveška vrata v mestno obzidje (Viru tänav). Staro mestno jedro se imenuje Vanalinn in je uvrščeno v Unescov seznam svetovne dediščine. Odpravila sva se do srca starega mestnega jedra, tj. pravokotnega trga Raekoja plats, kjer stoji mestna hiša iz 15. stoletja, ena redkih še ohranjenih gotskih mestnih hiš v severni Evropi. Trg obdajajo cerkev, restavracije, hiše s pisanimi pročelji … Takoj sva opazila velika lesena korita z zasaditvijo cvetlic, tukaj so klopi, gugalnice, lesena knjižnica, zato ni nič nenavadnega, da je trg res vsakokrat, ko sva šla mimo, živel v mestnem vrvežu. V eni od stavb sva obiskala najstarejšo, neprekinjeno delujočo lekarna na svetu Raeapteek. Prvič naj bi bila omenjena v mestnih listinah leta 1422. V njej je poleg prodajalne mini muzej (vstop je brezplačen), kjer sva si ogledala zelišča, srednjeveške naprave za pripravo zdravil, knjige z recepti. Obvezna je bila še fotka v podhodu, ki vodi od mestnega trga do simpatične ozke hiške z rdečo fasado (Saiakangi kohvik), v njej pa je danes prodajalna spominkov.
V srednjeveško mestno jedro, ki je eno najbolje ohranjenih v Evropi in obiskovalce očara z zgodovinskimi stavbami in mističnim vzdušjem, sva vstopila skozi nekdanja srednjeveška vrata v mestno obzidje (Viru tänav). Staro mestno jedro se imenuje Vanalinn in je uvrščeno v Unescov seznam svetovne dediščine. Odpravila sva se do srca starega mestnega jedra, tj. pravokotnega trga Raekoja plats, kjer stoji mestna hiša iz 15. stoletja, ena redkih še ohranjenih gotskih mestnih hiš v severni Evropi. Trg obdajajo cerkev, restavracije, hiše s pisanimi pročelji … Takoj sva opazila velika lesena korita z zasaditvijo cvetlic, tukaj so klopi, gugalnice, lesena knjižnica, zato ni nič nenavadnega, da je trg res vsakokrat, ko sva šla mimo, živel v mestnem vrvežu. V eni od stavb sva obiskala najstarejšo, neprekinjeno delujočo lekarna na svetu Raeapteek. Prvič naj bi bila omenjena v mestnih listinah leta 1422. V njej je poleg prodajalne mini muzej (vstop je brezplačen), kjer sva si ogledala zelišča, srednjeveške naprave za pripravo zdravil, knjige z recepti. Obvezna je bila še fotka v podhodu, ki vodi od mestnega trga do simpatične ozke hiške z rdečo fasado (Saiakangi kohvik), v njej pa je danes prodajalna spominkov.
Po najlepše razglede na grič Toompea
Po šarmantni Pikkovi ulici sva se zapodila v hrib in prispela do grajskega hriča Toompea. Kratek sprehod po griču nama je postregel z ogromno čudovitimi zanimivostmi. Že iz daljave sva opazila čebulasto kupolo, po nekaj minutah hoje pa sva prispela do osupljive pravoslavne cerkve, ki je simbol ruske caristične dobe in velja za eno najlepših cerkva v Tallinnu.
Po šarmantni Pikkovi ulici sva se zapodila v hrib in prispela do grajskega hriča Toompea. Kratek sprehod po griču nama je postregel z ogromno čudovitimi zanimivostmi. Že iz daljave sva opazila čebulasto kupolo, po nekaj minutah hoje pa sva prispela do osupljive pravoslavne cerkve, ki je simbol ruske caristične dobe in velja za eno najlepših cerkva v Tallinnu.
Streljaj stran se nahaja grad Toompea, v katerem danes domuje estonski parlament. Ob gradu je stolp, na katerem vsak dan ob sončnem vzhodu dvignejo zastavo ob zvokih himne, ob večernem zahodu pa jo spustijo. Odpravila sva se po eni od simpatičnih uličic in hitro spoznala, da so Estonci razvili prav posebno ljubezen do hišnih vrat, kajti vsaka vrata so unikatna in nekaj posebnega, pa naj so izrezljana iz lesa, pobarvana z detajli ali okrašena.
Prispela sva do prve razgledne ploščadi, in sicer do Kohtuotsa, od koder je čudovit pogled na Pikkovo ulico spodaj in mestno veduto vse naokrog. Še en čudovit pogled na severni del Tallinna, strehe, cerkvene zvonike, mestno obzidje in stolpiče sva našla na razgledni ploščadi Patkuli.
Na drugi strani griča Toompea sva vstopila skozi obrambni zid Neitsitorn in našla simpatičen danski kraljevi vrt. Ob nasadih sivke je nekaj klopi za posedanje ob opazovanju živahnega mestnega vrveža pod seboj ali – če imate srečo – poslušanju kakšnega uličnega umetnika. Družbo so nama delale občasne skupinice turistov in trije bronasti kipi menihov. Obzidje je del večjega kompleksa, povezanega s stolpom Kiek in de Kök, v katerem je muzej, za obiskovalce pa so dostopni tudi podzemni predori. Midva se za to nisva odločila, zato sva se po stopnicah spustila do modernega mestnega trga Vabaduse väljak s spomenikom svobode.
Odlično ohranjene srednjeveške zanimivosti
Tallinn ima odlično ohranjeno mestno obzidje, zato sva morala preveriti, kakšen je pogled na mesto z obzidja. V bližini mestnih vrat Viru tänav sva vstopila v stolp Hellemann Tower, vstopnina je bila 4 eur/osebo, plačilo je bilo možno le z gotovino. Po okroglih kovinskih stopnicah, ki so res močno škripale, sva se povzpela do podstrešja, ki se je odpiralo kot razgledna ploščad na 200 metrov dolg stari obrambni zid. Sprehodila sva se po njem do stolpa Munkadetagune. Vrniti sva se morala po isti poti na začetek. Ko sva bila ponovno na trdnih tleh, sva se sprehodila še do dveh srednjeveških zanimivosti tega mesta. Le streljaj stran sva se obiskala prehod Katariina käik, kjer se je iz lokalov širil vesel smeh turistov. Ta prehod naj bi bil star okoli 700 let, danes je dom lokalnih umetnikov. Za obisk zanimiva pa je bila tudi obrtniška četrt Meistrite Hoovi. Gre za dvorišče, ki je bilo ustvarjeno kot atelje oziroma delavnica, kjer so lahko rokodelci postavili na ogled svoje umetnine.
Tallinn ima odlično ohranjeno mestno obzidje, zato sva morala preveriti, kakšen je pogled na mesto z obzidja. V bližini mestnih vrat Viru tänav sva vstopila v stolp Hellemann Tower, vstopnina je bila 4 eur/osebo, plačilo je bilo možno le z gotovino. Po okroglih kovinskih stopnicah, ki so res močno škripale, sva se povzpela do podstrešja, ki se je odpiralo kot razgledna ploščad na 200 metrov dolg stari obrambni zid. Sprehodila sva se po njem do stolpa Munkadetagune. Vrniti sva se morala po isti poti na začetek. Ko sva bila ponovno na trdnih tleh, sva se sprehodila še do dveh srednjeveških zanimivosti tega mesta. Le streljaj stran sva se obiskala prehod Katariina käik, kjer se je iz lokalov širil vesel smeh turistov. Ta prehod naj bi bil star okoli 700 let, danes je dom lokalnih umetnikov. Za obisk zanimiva pa je bila tudi obrtniška četrt Meistrite Hoovi. Gre za dvorišče, ki je bilo ustvarjeno kot atelje oziroma delavnica, kjer so lahko rokodelci postavili na ogled svoje umetnine.
Stari del mesta je hitro osvojljiv. Kamnite kocke so lepe za oči, za stopala pa malo manj prijetna, zato sva raje kot granitne kocke izbirala pločnik. Kar nekaj sprehodov po mestu sva naredila, saj sva imela dovolj časa za raziskovanje. Verjetno sva prečesala vse ulice, odkrila večino podhodov in ujela številne prizore, medtem ko sva občudovala fasade, detajle in štukature na njih, vrata v stavbe, si skušala zapomniti vonje iz restavracij in že iz dalje zaznala zvonjenje cerkva.
Tržnica Balti Jaam
Pod gričem Toompea sva se odpravila v novejši predel mesta. Najprej naju je navdušila čisto nova železniška postaja, ob njej pa tržnica Balti Jaam. Beseda tržnica je v številnih tujih državah razumljena precej drugače kot pri nas oziroma je njena ponudba napredovala. Gre za pokrito tržnico v treh nadstropjih, v njej sva našla številne ponudnike prehrane, mini prodajalne s svežim sadjem in zelenjavo, supermarket, ribarnico in mesarijo. Tržnica me je navdušila, saj je bil objekt nov, modern, čist in urejen. Odpravila sva se na kosilo. Super je, ker si je lahko vsak izbral, kar je hotel, naročil in prevzel, ko je bilo pripravljeno.
Ustvarjalno mesto Telliskivi
Streljaj stran so naju pritegnili veliki objekt z grafiti. Na prvi pogled so izgledali kot odsluženi nekdanji tovarniški objekti, ko pa sva prišla bližje, sva ugotovila, da so danes v njih našli prostor lokali in restavracije, ki so priljubljena zbirališča mladih. Sledila sva množicam mladih, ki so pot nadaljevali še naprej in odkrila ustvarjalno mesto Telliskivi. Nahaja se v nekdanjem industrijskem kompleksu Talina, danes pa so v njem galerije, trgovine, kreativna podjetja in restavracije. Številne fasade imajo grafite, pod krošnjami dreves so otroška igrala, kioski s prehrano. V osrčju ustvarjalnega mesta je mednarodno priznani fotografski muzej Fotografiska Tallinn, gledališče in sodobna plesna platforma, tovarna sladoleda LaMuu in več drugih ustvarjalnih podjetij. Nekdanji industrijski kompleks, ki bi lahko žalostno propadal in kazil glavno mesto, so spremenili v sodoben center kulture, gastronomije, s tem pa dali priložnost mladim, da tukaj živijo, ustvarjajo in delajo. Od vseh ponudnikov prehrane naju je najbolj navdušila picerija, poinfluensal pa me je lušten oglas za sladoledarnico, zato sva se po kosilo odpravila še na sladoled. Kasneje pa sva obiskala butične trgovinice z njihovimi lastnimi dizajnerskimi izdelki.
Za male in velike – muzej Proto (svet čarobnih izumov)
Še dobro, da je bilo v četrtek dopoldan oblačno in se je spravljalo k dežju, da sem lahko Klemna brez slabe vesti prepričala, da je to idealen dan za obisk muzeja. In to ne kar enega, ampak točno določenega. Edino, kar ga je skrbelo, je bilo, ali je to res muzej za odrasle. Na koncu sva oba uživala in sploh ni bilo več pomembno, a je za odrasle ali otroke. Muzej Proto je izobraževalni center virtualne resničnosti, kjer sva z VR očali poletela s kolesom in balonom na vroči zrak, letela na zmaju, se vozila s kočijo po srednjeveških uličicah, v duetu sestavljala luči od prafaktorjev do končnega izdelka, na koncu pa obiskala 4d kino. Obisk muzeja že dolgo ni bil tako zabaven in čas nama je ful hitro minil. Vstopnina je bila 14 eur (od torka do petka), ob sobotah in nedeljah pa je 18 eur. V muzeju je tudi samopostrežna restavracija.
Nazaj v stari del mesta sva se sprehodila ob morju mimo novonastalih stanovanjskih naselij. Navdušena sem bila nad zelenostjo mesta, parki, drevoredi in smiselno umestitvijo blokov. Kot že v Rigi sva tudi tukaj ugotovila, da se na vremensko napoved na telefonu ne gre preveč zanašati. V Tallinnu je bil kos oblačila z dolgimi rokavi kar must have v torbi. Prav tako pa bidon. Voda je pitna in na vsakem koraku te spodbujajo, da si natočiš pitno vodo. V mestu je ogromno muzejev, zagotovo se najde nekaj za čisto vsak okus, zato nama ni bilo dolgčas niti za trenutek.
Časovnica:
Ponedeljek: avtobusni prevoz iz Rige, kosilo v središču Rottermann, popoldanski obisk mesta
Torek: voden ogled mesta z vodičem, kosilo na tržnici Balti jaama
Sreda: sprehod po mestu in obzidju, obisk Telliskivi »creative city«, sprehod ob plaži in obisk nekdanjega olimpijskega objekta
Četrtek: obisk muzeja Proto, kosilo v trgovskem centru Viru, zadnji sprehod po mestu
Petek: zajtrk in trajekt do Helsinkov