Najprej sva se zapeljala do rta obale v bližini Palerma in naredila krajši postanek v ribiški vasici Aspra. Spila sva kavo in se sprehodila po mestu. K sreči ni bilo nobene gneče, le nekaj lokalnega prebivalstva sva srečala. Čolni so bili na »suhem« na obali, le nekaj jih je bilo privezanih v morju. Odpravila sva se po avtocesti proti osrednjemu delu otoka in vzhodno proti obali do mesta Catania. Prevozila sva 200 kilometrov po avtocesti, pot je večinoma potekala po visokogorju, na viaduktih, vozila sva ob pobočjih z vetrnimi elektrarnami, le tu in tam sva zagledala krave in ovce na paši. 60 kilometrom pred najino destinacijo se je odprl pogled na vulkan Etno. Vožnja po avtocesti je za razliko od vožnje po središču Palerma potekala brez večjih stresov. Sva pa bila tudi tokrat presenečena, kako je sploh mogoče v letu 2023 v evropski državi, da ob cesti leži toliko odpadkov (vrečk, vzglavnikom, copat, vzmetnic, plenic, plastenk …).
Catania
Tako sva prispela do Catanie, drugega največjega mesta na otoku. Poiskala sva najino nastanitev, razpakirala in se odpravila na sprehod po mestu. Ugotovila sva, da je v mestu ogromno cerkva, s tem mislim reeeees ogromno. V razdalji dobrih 200 metrov sva se vzdolž ene ulice sprehodila mimo petih. In prav vse so bile ogromne s čudovitim reliefnim okrasjem na pročelju.
Ko je potegnil veter z morja, se je v ulicah prav prijetno ohladilo oziroma postalo bolj zračno. Sprehodila sva se mimo Dantejevega trga s samostanom sv. Nikolaja v Areni, mimo teatra Massimo Bellini, po ulici grškega gledališča, mimo Stolničnega trga, kjer je izviral potoka Amenano. Enega od trgov z restavracijami in lokali prekrivajo raznobarvni dežniki in je prav prijetna točka v mestu za kosilo, pijačo ali druženje.
Taormina
Iz Canatanie, kjer sva prespala nekaj noči, sva si naredila enodnevni izlet do mesteca Taormina, ki leži 50 kilometrov stran, približno 1 uro vožnje severno. Midva sva se odpravila po avtocesti, cestnina je bila 1,8 eur. Parkirala sva v garažni hiši (10 eur za 4 ure), od koder sva se z mini busom brezplačno odpeljala še nekaj metrov višje do vstopne točke v mesto.
Taormina je čudovito mesto, v katerega sem se zaljubila na prvi pogled. Zame so bili nedvomno Taormina, Sirakuze in Noto najlepši kotički otoka. Taormina je znana po svoji lepoti, zgodovinskih znamenitostih in čudovitih razgledih. Brez načrta in brez pričakovanj sva se podala na raziskovanje mesta po glavni uličici do duome di Taormina, katedrale iz 13. stoletja, posvečene svetemu Nikolaju. Na trgu pod katedralo je bilo prav živahno; malo zaradi nas – radovednih turistov, verjetno sta pa k temu prispevali še dve poroki, ki sta se ravno odvijali. S terase trga sva imela čudovit razgled na morje, Etno in okoliško pokrajino. Ob večernem zahodu sva obiskala grško gledališče (Teatro Greco). Vstopnina je bila 13,5 eur na osebo. To starodavno gledališče, zgrajeno v 3. stoletju pr. n. št., je eno najbolje ohranjenih starodavnih gledališč na Siciliji. Nahaja se na vrhu hriba in ponuja spektakularen razgled na Etno in Jonsko morje. Sprehod po antičnem gledališču in občudovati arhitekturo starih Grkov v tako krasnem okolju je bila pika na i celega dneva.
Sirakuze
Naslednji dan sva zjutraj zapustila Catanio in se odpeljala južneje do Sirakuz, kjer sva prenočila naslednje dni. Sirakuze so še eno čudovito mesto, ki se bohoti z bogato grško zgodovino, kulturo, amfiteatri, čudovito arhitekturo in veličastnimi trgi. So rojstni kraj matematika in inženirja Arhimeda. Cicero pa jih je opisal kot "največje grško mesto in najlepše od vseh", saj so bile v 5. stoletju pred našim štetjem enako velike kot Atene. Kasneje so Sirakuze postale del rimske republike in bizantinskega imperija. Dolgo časa so bile glavno mesto kraljevi Sicilije, sedaj pa je to mesto postal Palermo.
V kavarni v bližini najinega apartmaja sva zavila na kavo in sladoled. Ker nama je bila atmosfera tako prijetna, je kavarna postala najina vsakodnevna jutranja postojanka pred odkrivanjem novih znamenitosti in pred novimi dogodivščinami. Pot sva nadaljevala naravnost po glavni vpadnici in prišla do mostu, ki povezuje »celino« z otočkom, na katerem je staro mestno jedro z večino znamenitostmi. Mimo ostankov grškega templja, posvečenega Apolonu, sva nadaljevala pot do veličastnega trga (Piazza Archimede), kjer stoji fontana s kipom Diane, okrog trga pa so razporejene same pomembne, mogočne stavbe. Ko sva že mislila, da je to to, sva se sprehodila po ozkih uličicah s številnimi kavarnami, trgovinami in restavracijami, in prišla do «belega« trga, kjer stoji veličastna baročna stolna cerkev s štukaturami, okrasjem, pompoznim stopniščem in klasičnimi, grškimi stebri. Pred cerkvijo je velik trg z restavracijami. Na koncu rta se nahaja grad, na obali ob fontani (in izviru reke Aretusa) pa številni lokali s pogledom na pristanišče in idiličen sončni zahod v daljavi. Tukaj sva preostale preživljala vse večere v Sirakuzah.
Naslednje jutro sva vstala zgodaj, da bi pred vročino obiskala amfiteater in Dionizijevo uho. Vstopnina je bila 13 eur na osebo. Gre za urejen park, kjer se nahajajo ostanki rimskega in grškega amfiteatra, templjev, posebna znamenitost pa je Dionizijevo uho ( Orecchio di Dionisio), apnenčasta umetna jama, izklesana v hrib Temenites. Zaradi podobnosti s človeškim ušesom je jama dobila ime Dionizijevo uho. Sprehodila sva se po parku po urejenih potkah, ob katerih rastejo limone in limete. Ko sva vstopila v jamo Dionizijevo uho, je ravno ena ameriška turistka za svojo družino prepevala, tako da sva tudi midva na lastna ušesa potrdila, da ima jama odlično akustiko.
Marzamemi
Naslednji dan sva si naredila enodnevni izlet na jug, in sicer sva se odpeljala do mestec Marzamemi in Noto. Marzamemi je majhno ribiško pristanišče in ena najlepših obmorskih vasi na Siciliji. Znana je po ribolovu in predelavi tune. Parkirala sva na velikem, sveže pokošenem travniku (5 eur za ves dan) in se peš odpravila do osrednjega dela Marzamemija. Glavne znamenitosti so okusne ribje jedi, ki jih strežejo v restavracijah, čudovit pogled na morje, niz očarljivih zgradb, vključno s cerkvijo San Francesco di Paola okrog slikovitega trga Piazza Regina Margherita. Večina lokalov je bila še zaprtih, saj sva bila za italijansko uro »precej zgodnja«, odprti pa sta bili že obe večji prodajalni, kjer so prodajali tunino v pločevinkah, posušeno ikro tune (bottarga , prekajeno mečarico, mariniranime sardone, kapre, posušene paradižnike pomodoro iz Pachina. Kratek postanek v tej luštni vasici je bil odlična odločitev.
Noto
V Noto sva prispela sredi dneva, parkirala sva na eni izmed uličic (6 eur za 3 ure) in se odpravila v mesto. Tudi tokrat nisva imela nobenih pričakovanj, a me je mesto s svojo peščeno rumeno barvo (lokalnega apnenca) z značilnim zlato medenim sijem povsem prevzelo, saj je osrednji trg res veličasten. Na eni strani kraljuje stolnica (katedrala sv. Nikolaja) z ogromnim stopniščem, na drugi strani pa mestna hiša. Leta 2002 so Noto in cerkev razglasili za Unescovo svetovno dediščino. Ker je bila vročina že res »huda«, sva se za nekaj časa odpravila hladit v slaščičarno pod klimo.
Plaža Cefalù
Predzadnji dan sva se vračala proti Palermu, kar je pomenilo spet veliko vožnje proti severu otoka. Ustavila sva se še v kraju Cefalu, ki je znan predvsem po lepih plažah, mirni vodi in mehkem pesku. Sprehodila sva se po mestu, se odpravila na večerjo in na kamnih ob plaži dočakala še en čudovit sončni zahod na Siciliji.
Naslednjega dne sva vrnila avto na letališču in odletela domov. Sicilija nama bo zagotovo ostala v spominu po izredno vročem poletju, pa tudi po odlični hrani, čudoviti arhitekturi, zgodovinskih (antičnih) gledališčih, potepanjih po ozkih uličicah in najlepših sončnih zahodih.
1. dan: Ljubljana – letališče Trst – Palermo
2. dan: Palermo
3. dan: Palermo
4. dan: Aspra – Catania
5. dan: Catania (izlet v mesto Taormina)
6. dan: Sirakuze
7. dan: Sirakuze
8. dan: Sirakuze (izlet v Marzamemi in Noto)
9. dan: Cefalu
10. dan: letališča Palermo – letališče Trst