Čas je bil za nov izlet. S prijateljico sva želeli nekam na toplo, nekam blizu, nekam, kjer še nisva bili, in nekam, kamor bi lahko odleteli za ugodno ceno. In tako sva se odločili za … Neapelj! Izkazalo se je, da je bil Neapelj v času prvomajskih počitnic več kot odlična ideja. Italijansko mestece je oddaljeno eno uro vožnje z beneškega letališča Treviso, leteli sva z Ryanair-om, letalska karta pa je bila ugodna, in sicer 70 eur na osebo z ročno prtljago.
Neapelj je največje mesto južne Italije ter glavno mesto pokrajine Kampanije. Leži ob modro lesketajočem se zalivu ob vznožju še aktivnega vulkana Vezuv. Mesto naj bi obstajalo že v 7. stoletju pred našim štetjem in v grščini pomeni »Novo Mesto«. Neapelj definitivno navduši s svojim temperamentom, včasih pa že meji na kaotičnost. Tudi midve sva si o mestu ustvarili mešane vtise; na eni strani sva bili navdušeni nad naravo, mesti, otoki, kulinariko, zgodovino in arhitekturo, na drugi strani pa zgroženi nad kaotičnostjo mesta, prometom, ravnanjem z odpadki in aroganco.
Zaradi enourne zamude letala sva v Neaplju sva pristali malo čez polnoč. Javni prevozi niso več vozili. Kljub opozorilu, naj bova previdni s taksisti, ki turiste radi »prinesejo okrog«, naju je taksist v manj kot 15 minutah izropal za 33 eur. Žal je bil to edini možni prevoz do 15 km oddaljenega hostla. Četudi nama je sprva obljubil ceno, ki jo bo pokazal taksometer, je taksist dvojno podražil zadevo in nama na koncu zaračunal še cestnino, prtljago … Zaman sva vztrajali pri ceni taksometra. Zabrusil nama je, da naju ne razume, zaprl vrata in izginil v črno noč.
Na sploh je najino potovanje po južni Italiji v nama pustilo mešane občutke – arogantni šofer ni bil edini šok. Presenetilo naju je, da ljudje na jugu Italije nimajo pojma, kje leži Slovenija, da je njihova splošna razgledanost slaba, prav tako pa tudi njihovo znanje angleščine ne blesti ravno. A po drugi strani so nama mimoidoči (ki sva jih prosili za pomoč) vedno prijazno odgovarjali in nama pomagali, četudi smo se težko sporazumevali. Potrdil se je stereotip o groznih šoferjih, odpadkih in smradu na ulicah ter zelo glasnih Italijanih. Po drugi strani pa jug Italije ponuja odlične pice, korosane in slaščice (sploh slaščica baba di Napoli je res odlična), Italijani šarmirajo s svojo karizmo, turiste pa navdušujejo tako z naravnimi kot kulturnimi znamenitostmi ter zavidljivo bogato kulturno dediščino.
PREVOZ
Midva sva prvi dan kupili kartico “Campania art card”, ki je omogočala tridnevno uporabo celotnega javnega prometa po celi pokrajini Kampaniji, in je stala 32 eur. Nakup kartice je bil zelo smiseln, saj sva se z avtobusom vozili po mestu Neapelj, z vlakom pa do oddaljenih mest Positano in Sorrento.
STARO MESTNO JEDRO IN PIAZZA DEL PLEBISCITO
V novo jutro so naju prebudili sončni žarki skozi okno, ki je imelo pogled na mestni vrvež in morje v ozadju, ter petje ptičev. Da bi čim bolj izkoristili dan, sva se hitro spravili pokonci in se z metrojem odpravili na jutranji ogled mesta. Srce Neaplja je staro mestno jedro, ki je že od leta 1995 del UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine. Veličasten trg Piazza del Plebiscito na eni strani obkroža bazilika, na drugi strani trga palača Realo, tukaj pa je tudi najstarejša italijanska operna hiša.
GALLERIA UMBERTO
Ob trgu stoji znamenita nakupovalna galerija. Spominja na galerijo v Milanu. Izložbe kar vabijo ob najnovejših trendih, visoke cene pa poskrbijo, da oči le »gledajo«. V galeriji so tudi parfumerije, lokali in restavracije. Znamenita je steklena kupola.
TRDNJAVA CASTEL NUOVO
Ob Neapeljskem zalivu stoji mogočna trdnjava Castel Nuovo, ogromen grad z okroglimi stolpi, ki pozdravlja obiskovalce, ki v to sredozemsko mestece priplujejo po morju. Ogledali sva si grad od zunaj, obiskali bližnjo galerijo Umberto I in izjemen ter veličasten trg Piazza del plebiscito.
POZABLJENO MESTECE HERKULANO
Leta 79 je izbruhnil ognjenik Vezuv in uničil mesteca ob Neapeljskega zaliva. Večina pozna zgodbo Pompejev, medtem ko je mestece Herkulano – ki ga je prav tako prekril vulkanski prah – ostalo manj znano. Midve sva se odpravili v Herkulano, sicer manjše mestece (in cenejša vstopnina), a za razumevanje zgodovine veliko pomembnejše. Za razliko od Pompejev, kjer so ostali stebri in infrastruktura mesta, je Herkulano vse do danes ohranil številne freske, mozaike, kipe, hiše, situle, celo okostja takratnih prebivalcev. Res se zdi, kot da se je tukaj čas ustavil v hipu, ko je mesto dosegla lava. Tako se lahko sprehajaš med hiškami, se navdušuješ nad njihovimi termami in kanalizacijskimi sistemi, ki so jih že poznali. Razpeti med občudovanjem in navdušenjem tega antičnega mesteca in žalostni ob usodi nič hudega slutečih prebivalcev, ki jih je v nekaj sekundah zajela lava, sva mešanih občutkov zapustili Herkulano.
OČARLJIV FIORDO DI FURORE
Z vlakom, kasneje pa z lokalnim avtobusom, sva se odpeljali proti obali Amalfi. Na Instagramu sem med čekiranjem tega dela Italije zasledila prikupen fjord, zato sva se odločili, da si ga bova ogledali. Ko smo se približali tabli z napisom Fiordo di Furore, sva se hitro prerinili do vrat in izstopili iz avtobusa. Po kamnitih stopnicah sva se spustili do obale. Vaaaau, v živo je razgled še lepši kot na slikah. Nič kaj turistično oblegano, nekaj privezanih čolničkov, plaža s kamenčki in neokrnjena narava. K sreči je fjord turistom še neznan, nikjer v bližini ni niti urejena parkirišča niti stranišč. Pogrnili sva si brisače, pojedli rogljičke, ki sva jih zjutraj kupili, in spili coffe to go. Sanjski kotiček za napolnitev baterij. Škoda, da nisva vzeli s seboj kopalk.
POSITANO - SLIKOVITE HIŠKE, VKLESANE V SKALO
Z avtobusom sva se odpeljali nazaj proti mestu Positano. Slikovito mestece, vklesano v steno in se spušča vse do morja, je res nekaj posebnega. Sprva je bila to revna ribiška vas, ampak je zaradi raznolikih barvnih fasad hišk, ki se dvigujejo nad morjem in izgledajo res pravljično, začela privabljati turiste. Danes je tukaj takšna gneča, da komaj dobiš prosto parkirno mesto ali stol v lokalu. Sprehodili sva se po pravljičnih ozkih in strmih ulicah, na katerih se vrstijo simpatične trgovinice.
SORRENTO - OČARLJIVO SREDOZEMSKO MESTECE
Popoldne sva preživeli v mestu Sorrento, še enem očarljivem obmorskem mestecu s čudovitimi plažami in raznobarvnimi hiškami, prelepimi, tlakovanimi ozkimi uličicami, kjer na vsakem koraku ponujajo limončelo, limonine piškote in sivko. Znani so tudi po vinu, olivnem olju in agrumih. Mesto je nastalo na pečinah in ponuja čudovite razglede na Neapelj in vulkan Vezuv.
OTOKA PROCIDA IN CAPRI
Procida in Capri sta čudovita, pravljična otoka v bližini Neaplja. Procida očara s simpatičnimi, raznobarvnimi hiškami, ki so vpete v steno skale, Capri pa navdušuje z nasadi citrusov, modrino neskončnega morja in neokrnjeno naravo. Do obeh otokov iz pristanišča v Neaplju vozijo trajekti oziroma hitri gliserji. Kaj sva si ogledali na otokih in kako sva se imeli, pa sva zapisali v članku tukaj.
Načrt najinega potovanja
Večerni prihod v Neapelj.
1. dan: center mesta Neapelj, trg Piazza del Plebiscito, muzej Naples Underground - Napoli Sotterranea, grad Castel Nuovo, Galleria Umberto
2. dan: otok Procida (odhod iz Neaplja)
3. dan: otok Capri (odhod iz Neaplja, možen odhod iz mesta Sorrento)
4. dan: Herkulano, obala Amalfi in fjord, Positano in Sorrento
Naslednjega jutra let iz Neaplja v Benetke.