V nedeljo sva se odpravila na potep na grad Bogenšperk. Grad je čudovit, ima zanimiv muzej, odlično restavracijo in prijetno teraso na zelenici za gradom. Idilična okolica je pravi kraj za sprostitev po celem tednu.
Slovenija se ponaša s številnimi čudovitimi srednjeveškimi gradovi, nekateri (žal) propadajo, številni pa so lepo ohranjeni, v njih navadno potekajo kulturne in muzejske dejavnosti. Eden takšnih je tudi grad Bogenšperk v Šmartnem pri Litiji, ki je znan predvsem po tem, da je v njem 20 let živel in ustvarjal Janez Vajkard Valvasor.
Do gradu Bogenšperka se lahko pripeljemo iz dolenjske smeri (avtocestni izvoz Ivančna Gorica ali Bič) skozi vasi Radohova vas, Temenica in Ježce, lahko pa iz druge strani hriba, tj. iz Šmartnega pri Litiji. Midva sva prišla iz Ivančne Gorice. Nasvet, če pridete iz te smeri, zaupajte tablam in ne navigaciji google maps, saj vas bo vodila vse naokrog. Po številnih zavojih asfaltne ceste sva prišla iz gozda in na desni strani zagledala tablo Grad Bogenšperk. Spredaj je veliko parkirišče, za rustikalno kovinsko ograjo pa se na hribčku že vidi grad.
Pročelje gradu je asimetrično. Na sredini so velika lesena vrata, obdana s temnimi kamni in svetilkama na vsaki strani, nad njimi pa je majhen pokrit balkonček. Na levi strani je okrogel obrambni stolp, na desni strani vrat pa spominska tabla, ki nakazuje letnici, od kdaj do kdaj je tukaj živel Valvasor. Pred gradom pa njegov doprsni kip, v ozadju pa grm, ki ga režejo v obliki srca. Do vrat in okrog gradu vodi rahlo vzpenjajoča se sprehajalna pot z drobnim peskom. Zelenica je skrbno pokošena. Že prihod na grad je veličasten, zato tukaj nastajajo čudovite fotografije, nekateri mladoporočenci pa grad izberejo za fotografiranje in civilni obred.
Ob vhodu v grad je na desni strani prodajalna vstopnic, v atriju najdemo stari vodnjak. V prvem nadstropju je muzej. Sprehodila sva se skozi Valvasorjevo delovno sobo, občudovala Valvasorjeve knjige in njegovo tiskarnico. Med ogledom muzeja sva si ogledala ročno izdelovanje papirja v 17. stoletju, tehniko tiska bakrorezov, živalske trofeje, ki jih je Valvasor raziskoval in občudoval, imajo tudi bogato zbirko slovenskih noš in zbirko vraževerja na Slovenskem, na steni visi tudi njegov (več kot 300 let star) zemljevid tedanje dežele Kranjske, narejen z bakrorezom. Zagotovo Valvasorja vsi poznamo kot avtorja prve slovenske enciklopedije, tj. Slava vojvodine Kranjske, s katero je dokazal svojo mojstrstvo kot topograf in kartograf. Vstopnina za muzej je 5,5 eur za odrasle in 4 eur za otroke.
Po ogledu muzeja sva se odpravila na kavo in tortico. Na zadnji zunanji strani gradu je terasa, na tako lepo sončno popoldne so vabili ležalniki na travniku. Na gradu deluje tudi restavracija Krčma na gradu, imajo preverjeno odlične slaščice, stržejo pa tudi hišno penino Wagensperg.
Obisk gradu je čudovit enodnevni izlet.