Navdušene nad prestolnico in bližnjimi vasicami na severu Holandije, smo se odločile, da raziščemo tudi jug. Čeprav se zdijo razdalje na prvi pogled velike, ima Nizozemska odlično urejene linije, zato si na jugu države zelo hitro.
DELFT
Da bi maksimalno izkoristile dan, smo se prebudile zelo zgodaj zjutraj. Z enim izmed prvih jutranjih vlakov smo se odpeljale na jug Nizozemske. S hitrim vlakom (za povratno karto smo plačale 30,40 eur) smo 100 kilometrov dolgo pot prepotovale v manj kot eni uri. Mesto Delft, na poti med Rotterdamom in Haagom, nas je očaralo. Ne pravijo zaman, da je Delft Amsterdam v malem. Sonce je (po več dneh neviht in ploh) poskrbelo za nekaj stopinj več (no, vsaj zdelo se je tako), pozitivo in pohajkovanje brez kapuc in z odpetimi jaknami po mestnem središču. Na eni strani trga kraljuje mogočna baročna cerkev Nieuwe Kerk, ki zre naravnost v nasproti ležečo mestno hišo. Ob velikem trgu se nahajajo vrstne hiše, v pritličjih pa najdemo drage restavracije, čajnice, kavarne in trgovinice. V katerokoli smo vstopili, nas je zaslepila modro-bela keramika, ki je značilna za to mesto. Nad keramiko sicer nismo bile navdušene, smo pa bile navdušene nad mestom, sirarnami, prikupno čajnico, kjer smo se ustavile, in odlično restavracijo, kjer smo si končno privoščile nekaj bolj holandskega, a toplega.
VASICA KINDERDIJK
Na jugu dežele smo obiskale še vasico Kinderdijk, najbolj znano vasico mlinov na veter na Nizozemskem. Od leta 1997, ko je bila vasica z 19 mogočnimi mlini uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, se tukaj tre turistov, ki si prihajajo ogledovat mline. Veter nam je mršil lase, a nič zato. Vsekakor se je splačalo pripotovati na jug Nizozemske, da smo videle to čudovito vasico.
ROTTERDAM
Mesto z največjim pristaniščem v Evropi nas je – če smo iskrene – razočaralo. Navdušene nad pristnostjo holandskih mest (mesta Amsterdam, Delft in Edam so nas res prevzela) smo morda od Rotterdama pričakovale preveč oziroma nekaj drugega. Znašle pa smo se v mestu džumbusa, štiripasovnic, hitenja ljudi, hupanja ladij in gneče. Tako »evropejsko«. Mesto so po drugi svetovni vojni, ko je bil zaradi bombardiranja dobesedno zravnan z zemljo, zgradili na novo in mu dali videz evropskih kozmopolitskih mest. Trgovski center, s katerim se domačini tako radi pohvalijo (narejen v obliki narobe obrnjene črke U, v katerem so poleg trgovin tudi stanovanja, lokali, restavracije), je bil zaprt. Zanimivo za ogled (a verjetno ne preveč funkcionalno za življenje) je naselje Kubuswoningen. Gre za svojevrstno arhitekturo, saj so futuristična stanovanja narejena v obliki kock. Ja, stene imajo 60-stopinjski naklon. Čez most Erasmus (Erasmusbrug) smo se odpravile na drugo stran mesta in hitro ugotovile, kako veliko je pristanišče, pa smo ga ozrle le delček. V kavarni hotela New York (menda je to eden najstarejših in najbolj elitnih hotelov v Rotterdamu) smo si naročile oreo tortici in tradicionalno holandsko tortico tompoes. No ja, ni slaba, ampak (me smo pač obsedenke s čokolado) oreo je le oreo. Mesto smo zapustile premočene (ja, še en deževni dan je bil za nami) in nekoliko razočarane nad Rotterdamom, a potolažene z veliko porcijo »cukra«. Odpeljale smo se nazaj v Amsterdam in utrujene popadale v postelje.
