Tokrat je bil na vrsti izlet na Kras - v našo najlepšo kraško vasico. Iz prestolnice (cca. 90 km) sva se odpravila v zgodnjih jutranjih urah, da bi kar se da čim bolj(e) izkoristila lep dan na drugem koncu Slovenije. Po strmih in ozkih cestah, nekaj gozdnih poteh in google maps navigaciji, ki je zatajila, so naju domačini usmerili na pravo pot. Ko sva pred seboj zagledala slikovito terasasto naselje ob cerkvici, sva vedela, da sva prišla prav.
Na bližnjem parkirišču (na levi strani) sva parkirala in se peš odpravila prek ceste proti gradu. Parkirišče je po novem plačljivo, in sicer je prva ura brezplačna, vsaka naslednja pa je 1 eur/uro (za vse dni v tednu od 8.00 do 20.00), plačilo parkirnine je možno z aplikacijo EasyPark.
Po rahlo vzpenjajoči se cesti skozi vzhodni stolp sva vstopila v idilično vasico Štanjel - eno najlepših kraških vasic pri nas. Ozke uličice s kamnitimi hiškami, ki jih ovijajo bele vrtnice in bršljan, vodijo na pravljični sprehod po idilični kraški vasici. Gotska cerkvica, vaški vodnjak, Ferrarijev vrt in grad z mističnim dvoriščem osvojijo tvoje srce, še preden se tega zaveš.
Po le nekaj metrih naju je na naši levi pozdravil vodnjak, ob njem pa ena najstarejših ohranjenih stavb v Štanjelu – kraška hiša. Njeno pročelje kaže na preprostost gradnje prvotnih kraških hiš, ki ji je bilo kasneje dograjeno še eno nadstropje. Danes je v njeni notranjosti urejena etnološka zbirka. Pozvonila sva na zvonec na desni hiški (v pritličju imajo lepo urejen lokal, postrežejo pa tudi s kraškim pršutom) in sprejela naju je prijazna gospa ter naju popeljala po zgodovini Krasa in notranjosti kraške hiše. Predstavila nama je način gradnje hiše, ohranjeno posodo, nato pa odpeljala še v klet. Brezplačno zelo zanimivo vodenje. Priporočava.
Grad Štanjel je eno največjih grajskih poslopij na Krasu in dominantni del starega naselja ter - poleg vrta - najbolj obiskana turistična točka. Za debelimi kamnitimi stenami se nahajajo čudovite sobane in prikupen vintič kafič. Na grajskem dvorišču sva pod razvejano krošnjo, ki je ponujala prijetno senco, s kozarcem rdečega vina nazdravila na super sobotno dopoldne. Restavracija in lokal vsakokrat ponujata različne, sezonske gurmanske pojedine: od hladnih predjedi, domačih sokov in sladoledov, sladic do toplih jedi.
Za kamniti stenami hiš, ki v vročem poletju nudijo prijetno ohladitev, poteka vsakdanje kraško življenje. Po makadamskih ozkih uličicah pa se vijejo trume turistov, ki se navdušujejo nad cvetočo oljko, nebeško modrimi polkni ali bujnimi rdečimi cvetovi rož v koritih na okenskih policah.
Skozi Kobdiljski stolp (ker je bil odprt, sva se povzpele na vrh, od koder je lep razgled na vrt in strehe; v vsakem nadstropju pa so bila na ogled likovna dela lokalnih umetnikov) sva se po makadamski poti spustila do Ferrarijevega vrta pod vaškim obzidjem. Park je nedvomno eden najlepših parkov v Sloveniji. Zasnoval ga je arhitekt Maks Fabiani, domačin iz bližnjega Kobdilja. Secesijskemu ovalnemu bazenu, polnemu lokvanjev in zlatih ribic, je dodal otoček sredi bazena. Otoček je poln rož, do njega pa vodi kamniti most. Vodomet v jezeru, nasadi dehtečih vrtnic, skrbno urejena zelenica, pisani drevoredi in lepo urejene poti pa popestrijo še nasadi dišeče sivke. Sedela sva na sveže pokošeni travi, poslušala žvrgolenje ptic in šum vode, ki jo je črpalka v loku potiskala nekaj metrov visoko, nato pa padala nazaj v jezero, ter se prepustila kraškim poznomajskim sončnim žarkom.
Na mesto Štanjel in njeno urbanistično postavitev je pomembno vplival domačin Maks Fabiani. Secesijski arhitekt (ki zaradi izrazitega italijanskega nacionalizma in nekdanjih političnih okoliščin še danes ni posebej prepoznaven v naši sončni deželici pod Alpami) se je rodil le streljal od čudovitega Štanjela, v vasici Kobdilj. Nad njegovo mojstrsko žilico in naprednimi idejami tedanjega časa sva se navduševala v Ferrarijevem vrtu, kasneje pa se odpravila še na rojstno domačijo, ki je danes v zasebni lasti. Prijazna lastnica nama je dovolila vstopiti in pokukati v svet znotraj visoke, kovinske črne ograje. V popoldanskih urah je na rumenkasto fasado (hiše iz leta 1792) s simetričnimi okni z modrimi polkni senco metala bujna krošnja šest stoletij stare murve.
