Budimpešta - dih jemajoče mesto ob Donavi

Madžarska prestolnica, ki jo razpolavlja reka Donava, je mesto z največ Unescovimi znamenitostmi v Evropi. Navdušuje s prelepimi mostovi, zgradbami, parki in številnimi znamenitosti. Ponuja pestro dnevno in nočno življenje. Zvečer, ko pade mrak in se prižge na tisoče luči, zaživijo lokali ob Donavi, Budimpešta pa se prelevi v žurersko metropolo (z najbolj odštekanimi in izvirnimi nočnimi klubi), ki sije daleč naokrog. 

Z VLAKOM V BUDIMPEŠTO

Dolgočasno pokrajino z le tu in tam poseljenimi hiškami dobre štiri ure po prestopu meje zamenja gosto poseljeno mesto. Budim! Končno smo na cilju. Na predzadnji postaji zapustimo vlak in se po tekočih stopnicah spustimo do podzemne železnice, ki nas pripelje neposredno do hostla. Hostel v petem nadstropju stare meščanske vile se na prvi pogled zdi neprijeten, a se vtis popravi, ko zagledamo svoj majhen, a nadvse simpatičen apartma, ki nas bo naslednje tri noči gostil. 

PARLAMENT 

Ravninska Pešta na vzhodnem bregu Donave jemlje sapo. Zlasti z najsijajnejšo neogotsko stavbu na svetu, ki se nahaja ob Donavi. Dih jemajoči parlament je svoja vrata odprl leta 1902 po več desetletjih gradnje in je bil takrat največja tovrstna stavba, danes pa je tretji največji v Evropi (za Reichstagom in Westminsterjem). Parlament, ki v dolžino meri 268 m, v širino pa 123 m, s svojimi stolpiči, križno-rebratimi oboki, zunanjimi oporniki, fialami (zašiljenimi zaključki) in krogovičjem (geometrijskimimi vzorci), arhitekturno in likovno poudarjenimi vhodi, natančno asimetrijo in 96 metrov visoko kupolo je očarljiva stavba, ki si ga ogleda vsak turist.

Ogled notranjosti je možen le v vodenih skupinah v času, ko parlament ne zaseda. Čeprav je zadnji ogled na vrsti ob 15. uri, me pa smo bile tam več kot uro prej, smo ostale brez vstopnic, saj so vse za tisti dan že prodali.

BOGATA ZGODOVINA

To dokazujejo veliki trgi, široke avenije in secesijska arhitektura. Tu najdemo veliko pomembnih stavb, med katerimi izstopajo bazilika sv. Štefana, Državna operna hiša, gledališče Operetta, največja sinagoga v Evropi, hiša Franza Liszta, ki je danes preurejena v muzej. Če želite začutiti pravi utrip mesta, prehodite ulico Vaci utca, ki je preprosto povedano »srce in duša Budimpešte«. Ulica živi podnevi in ponoči. Sprehod po promenadi nudi pogled na sijajno arhitekturo uličnih zgradb, sedeže prestižnih podjetij, saj je ulica trgovsko središče mesta, ter na trgovine, kavarne in lokale. V teh restavracijah vam bodo družbo ob večerji delale svečke in glasbeniki. 

Nekaj ulic proč se nahaja Andrassy bulevar, ki vas pripelje do vhodnih vrat Državne operne hiše, ki s svojim pročeljem, glavnim vhodom in preddverjem opomni na aristokratske čase. Stebrišča, balkoni in lože na pročelju so videti veličastno. Ob vhodnih vratih te neorenesančne umetnine nas pozdravita Liszt in Erkel, dva velika skladateljska mojstra, in povabita do vhodnih vrat, kjer poslikan strop in arhitekturno okrasje zavrtita čas dve stoletji nazaj in zazdi se, da so aristokrati ravnokar zapustili svoje kočije in se mimo vas odpravijo na premiero nove opere. Notranjost opere prikazuje bahaštvo in razkošje, ki si ga je možno ogledati le kot udeleženec operne predstave ali vodenega ogleda.

Kupola bazilike sv. Štefana in kupola parlamenta sta visoki 96 metrov in sta najvišji stavbi v mestu.

MARGARETIN PARK

Legenda pravi, da se je obupani kralj Béla IV. (živel je v 13. stoletju) zaobljubil, da bo Bogu podaril svojo hčer, če se Mongoli ne bodo nikoli več vrnili v mesto. Svojo 9-letno hčer Margit je res poslal v samostan na otok, kjer je živela do smrti, Mongoli pa se niso nikoli več vrnili v mesto. Danes je otok, poimenovan po kraljevi hčeri, zelena oaza sredi betonske džungle Budimpešte, in privablja mnoge turiste in domačine. Domačini otok uporabljajo v rekreacijske namene, zanimiva destinacija pa je tudi za turiste. Avgusta otok gosti glasbeni festival Sziget. 

NOČNI KLUB V STARI MEŠČANSKI HIŠI

Izvirnost in domišljija lastnikov lokalov v Budimpešti ne pozna meja. Večerni sprehod po ulicah vabi v najbolj odštekane in izvirne lokale, v katerih sediš v pravi konjušnici in piješ pivo ali sediš na motorju namesto na barskem stolu, na stenah okrog tebe pa visijo »havbe«, ali sediš ob točilnemu pultu, nad tabo pa visijo svinčniki, ravnila in geotrikotniki v precej povečanem merilu. Posebno doživetje so tudi nočni klubi oziroma t. i. »ruševinski pubi«, ki so se začeli pojavljati leta 2001, danes pa takšnih klubov ne manjka. Le nekaj minut stran od ulice Andrassy najdemo klub, ki je videti kot izpraznjena stanovanjska hiša z velikim atrijem v sredini. Po ozkih stopnicah, na katerih se je komaj možno umakniti drugim obiskovalcem, se spuščamo v kletne prostore, v katerih vladajo zatohel vonj in rap melodije. V pritličju osrednji prostor zavzema velik točilni pult in manjše sobe, v katerih lahko v dokaj znosnem hrupu še poklepetaš, v prvem nadstropju se nahajata dve ogromni sobi s plesiščema, v eni se vrti komerciala, druga poka po šivih od ljudi, ki se trejo na plesišču ob rock glasbi. S stropa visijo orjaške živali, od zlatega bika do prijazne sovice, ki jo kazi pošastna glava.

ČUDOVIT BUDIM

Na vrh gričastega Budima se lahko podate peš po urejeni poti, lahko pa se na vrh peljete z vzpenjačo (cena 3 EUR) in prihranite energijo za raziskovanje grajskega okrožja, v katerem so glavne mestne znamenitosti. Grajsko okrožje je bilo leta 1987 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. Če se odločite za vožnjo z vzpenjačo, vas bo ta pripeljala neposredno pred Kraljevo palačo oziroma grad, ki se dviga nad Budimpešto. 

Streljaj stran je Sandorjev dvorec, uradna rezidenca madžarskega predsednika. Zame najlepša stavba v celotni prestolnici pa je bila Ribiška utrdba, malo pravljično mesto, ki nudi veličasten pogled na Donavo in Pešto ter se ponaša s čudovitimi stolpiči, odetimi v neoromanski slog.