Dubrovnik je čudovito mesto na jugu Jadranskega morja, znano tudi kot »biser Jadrana«. Gre za najjužnejše mesto Hrvaške, ki pa s samo državo pravzaprav nima veliko skupnega; od preostale države je ločeno z bosanskim Neumom, arhitektura mesta pa priča o pestri večstoletni zgodovini Dubrovniške republike. Mesto je polno pravljičnih razgledov, na vsakem koraku najdemo čudovite prizore, najlepši pa se razlegajo ravno z mestnega obzidja in s hriba Srđ. Z ohranjenim srednjeveškim mestnim jedrom in sanjskimi plažami s turkizno čisto vodo ponuja Dubrovnik nekaj za vsakega popotnika.
Na pot sva se odpravila zgodaj zjutraj, saj naju je čakala pot, dolga 620 kilometrov. Za njo sva porabila približno 7 ur z dvema postankoma za stranišče, zajtrk in kavo. Cestnina (Bosiljevo 1–Novigrad) v eno smer je stala 27 eur. Zadnjih 100 kilometrov je sledila lokalna cesta, prečkanje hrvaško-bosanske meje, vožnja skozi Neum in deltaste izlive reke Neretve, ponovno prečkanje meje in še nekaj ovinkov, ki so se nama že zelo vlekli.
Bivala sta v predelu, ki se imenuje Lapad. Preko bookinga sva našla simpatičen apartma s parkiriščem, kjer sva ostala 4 dni. Trgovino sva imela skorajda pred vrati. Ker so parkirišča v središču mesta zelo draga, sva koristila javni prevoz (linija 6, smer Dubrovnik–Babji Kuk). Cena avtobusne karte je 15 kun/osebo (če plačaš na avtobusu), sicer pa 10 kun (karte sva kupila v kiosku v središču mesta), avtobusi vozijo vsakih 15 minut, vožnja do centra mesta traja 10–15 minut. Zadnji avtobus iz mesta je v najino smer peljal nekaj čez polnoč.
KAJ SVA SI OGLEDALA?
Kupila sva 24-urno vstopnico »Dubrovnik card«, ki je stala 250 kun/osebo. Vanjo je vključen ogled mestnega obzidja, trdnjave Lovrijenac, šestih muzejev in dveh galerij ter 24-urna vstopnica za avtobus.
Mestno jedro
V mesto sva vstopila skozi dvižni most in mogočno obzidje. Prvo sva opazila veliki Onofrijev vodnjak, nato pa se sprehodila skozi glavno ulico Stradun, ki vodi vse do pristanišča na drugi strani mesta. Ozke, tlakovane ulice znotraj obzidja pripovedujejo čudovite zgodbe in ponujajo poglede na stoletja stare zgodbe, trge in stolpe. Odpravila sva se na sprehod po mestu in poiskala tudi znamenite stopnice, ki so ljubiteljem serije Igre prestolov znane po prizoru »walk of shame«.
Stradun
Stradun je glavna in ena najbogatejših ulic v Dubrovniku. V pritličjih stavb se nahajajo kavarne, trgovinice, slaščičarne in prodajalne spominkov.
Mestno obzidje
Dubrovnik obkroža starodavno obzidje, ki je obvezna in najlepša postojanka obiska Dubrovnika. Vstopnina je draga, saj stane 250 kun/osebo, vstopnica pa se kupi v turistično-informacijskem centru v bližini Onofrijevega vodnjaka. Cena vstopnice je enaka enodnevni kartici za Dubrovnik, zato vam priporočava, da kupite »Dubrovnik card«. Na obzidje sva se odpravila v popoldanskih urah, saj sva želela fotografirati v času »golden hour«. Odločitev je bila pravilna, saj ni bilo pretirane gneče, razgledi pa čudoviti. Obzidje je dolgo 2 kilometra, midva sva si vzela veliko časa za uživanje v razgledih, fotografiranje in postanek na terasi obzidja, zato sva na obzidju porabila dobri 2 uri.
Hrib Srđ
Nad mestom se nahaja 412 metrov visok hrib Srđ, ki ponuja panoramski pogled na celoten Dubrovnik. Do njega vodi triminutna vožnja z žičnico, midva pa sva se na vrh odpeljala z avtomobilom. Pot številnih serpentin je popestrila čreda koz, ki so se kar naenkrat znašle pred nama in za hip sva pomislila, da se bodo zaletele v avto. Očitno so že navajene turistov in so se spretno izognile, midva pa sva nadaljevala pot. Tik pod vrhom sva našla čudovit postanek, od koder sva ujela lep razgled na mesto in pristanišče.
Lovrijenac
Trdnjava Lovrijenac je ena največjih trdnjav v Dubrovniku, vstopnina pa je vključena v vstopnico za ogled obzidja. Do trdnjave vodi stopnišče, ki skriva čudovite prizore, ki so postali še toliko bolj znani ravno zaradi snemanja prizorov serije Igra prestolov.
Muzeji
V času opoldanskega sonca sva sprehode po mestu zamenjala za prijetno klimatiziran zrak v muzejih. Obiskala sva Etnografski muzej Rupe, ki v treh nadstropjih prikazujejo življenje v Dubrovniku skozi preteklost. Ogledala sva si dominikanski samostan iz 13. stoletja s čudovitimi freskami, križnim hodnikom z arkadami in atrijskim vrtom. Nedvomno pa nama je obisk popestril gospod pri vhodu, ki je pregledoval vstopnice s slušalkami, ki je ves čas plesal in prepeval ob glasbi, ki jo je več kot očitno slišal le on. Zanimiv je tudi Knežji dvorec (Rector’s palace), arhitektura dvorca je preplet gotske, renesančne in baročne dobe, v njem pa je zgodovinski muzej Dubrovnika.
Sunset beach
Na zahodni strani Dubrovnika je plaža Sunset, ob kateri so zrastli številni hotelski resorji. Midva sva se na plažo odpravila z odejo in si naredila piknik iz nahrbtnika ravno v času sončnega zahoda. Priporočava!
Dubrovnik je bil dlje časa na najinem seznamu želja, a sva zaradi oddaljenosti kar nekaj časa odlašala z obiskom. Med prvomajskimi počitnicami sva se odpravila za štiri dni. Mislim, da sva izbrala super termin, saj so bile temperature že prijetno poletne, gneča pa verjetno bistveno manjša kot na vrhuncu sezone. Nekaj turistov je bilo, zlasti Američanov, ki so prišli s križarkami. Sicer pa gneče z izjemo na dopoldanski vožnji z mestnim avtobusom nisva občutila. Štirje dnevi so se nama zdeli primerni za mini dopust in raziskovanje Dubrovnika, je pa res, da se nisva kopala in preživljala dni na plaži.
