Eno mesto, ki ga reka Neretva deli na dva zelo nasprotujoča si dela. Eno mesto, ki v sebi nosi toliko različnih zgodb, kultur in duš. Peto največje mesto v Bosni in Hercegovini z očarljivim starim mestnim jedrom, kjer se prepletata orientalski in mediteranski vpliv. Verjetno pa ravno to daje mestu čar, da velja za enega najlepših in največkrat obiskanih mest na Balkanu. Mesto, kjer živijo katoliški Hrvati, bosanski muslimani in Srbi. Med sprehodom po mestu v zraku odmeva zvok iz džamije, ki kliče k molitvi, na ulicah srečujeva ljudi različnih kultur in ver, za marsikaterim vogalom pa, žal, beračijo ženske z dojenčki. Med vožnjo v mestu opazujeva propadajoče stavbe, kjer so še danes vidna vojna bombardiranja izpred skoraj treh desetletij. Vse to je Mostar.
Poletne počitnice sva preživljala v Makarski, spontano je padla odločitev, da počitnice podaljšave in se odpraviva čez mejo v Mostar, ki je bil le dobro uro vožnje oddaljen. Takoj sva se strinjala, rezervirala nočitev in se odpravila v Mostar, kjer sva preživela dva dneva.
Mošeja Koski Mehmed Pasa
Na levem nabrežju reke se nahaja veliko mušej; ena največjih in najpomembnejših je mošeja Koski Mehmed Pasa, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. S terase se razlega čudovit razgled na most in staro mestno jedro. Pred vhodom v mošejo stoji pokrit vodnjak, najstarejši v Hercegovini, ki nudi veliko zabave predvsem otrokom turistov. Če se odpravite po ozkih in strmih stopnicah do vrha minareta, se odpre eden najlepših razgledov v mestu. Zaradi strahu pred višino enega od naju, sva oba ostala varno na trdih tleh.
Staro mestno jedro in tržnice
Odpravila sva se naprej proti staremu mostu. Bolj sva se približevala mostu bolj se je spreminjala arhitektura stavb. Hitro sva se znašla med restavracijami, ki so vabile s čevapčiči, baklavami in drugimi dobrotami, še nekaj korakov naprej pa med stojnicami s spominki, filigranskih obrtmi, orientalskimi svetilkami in rutami, džezvami in drugimi posodami ter med galerijami. V že tako ozki uličici, tlakovani s spolzkimi kamni, smo po gosje stopicljali en za drugim.
Stari Most
Prispela sva do največje znamenitosti mesta – do Starega mostu, zgrajenega leta 1566, a porušenega med vojno leta 1993. Obnovljen po vojni kot znak ponovne združitve ljudi in simbol povezave med krščanstvom in islamom sodi danes na Unescov seznam svetovne dediščine. Razgledi na most so čudoviti; številne restavracije, lokali in apartmaji na strehah nudijo terase s pogledom na most. Najlepša pogleda pa sta zagotovo z minerata mošeje Koski Mehmed Pasa in z obrežja reke Neretve.
Na mostu se čez dan tre turistov, kar so domačini precej dobro obrnili v svoj prid. Navadno na njem stojita dva kopalca, eden pobira denar med gledalci, drugi pa, ko se nabere dovolj denarja, skoči z mostu v derečo Neretvo in požanje velik aplavz.
Bosanska kava
Bosanka kava ni le pijača, priprava kave in srkanje sta za Bošnjake pravo doživetje, ki ga morate doživeti, ko obiščete Mostar. Midva sva se odpravila v kavarno Stari Grad (tik ob mostu); naročila ta'pravo bosansko kavo in baklavo. Zelo zgovorna, simpatična natakarica je pri sosednji mizi goste navdušila s tekočim govorjenjem italijanščine, nama je prepevala Modrijanovo Rožico, predvsem pa nam je vsem pričarala domačnost. Kavo nama je postregla v bakreni džezvi na pladnju; vrgla kocko sladkorja v skodelico, vzela žličko in začela mešati kavo v džezvi. Naročila nama je, naj še nekaj časa mešava, da se dobro premeša, šele nato nalijeva. Vzela sva si čas za kavo in sladkanje z baklavo. Cena bosanske kave je 4 marke (2 eur).
Sprehod po mestu
Sprehodila sva se po desnem bregu reke Neretve; gre za predel, kjer živijo večinoma Hrvatje. Mimo stojnic sva se odpravila naprej in se sprehodila po krivem mostu, ki naju je pripeljal po urejeni poti in stopnicah do nižine reke. Krivi most je čudovit, manjši most, ki naj bi ga naredili kot prototip za kamniti most. Skupaj s hotelsko-restavracijo verigo Kriva Ćuprija ta predel ponuja čudovit ambient, predvsem bolj umirjen in manj nasičen z barvami, izdelki in gnečo.
Španski trg
Ko sva se vozila iz mesta, sva obiskala Španski trg. Zgrajen je bil v spomin na španske vojake, padle v vojni. Na eni strani tega trga jemlje dih čudovita gimnazija, kjer se danes šolajo hrvaški, bošnjaški in srbski otroci. Za stavbo je mestni trg, v neposredni bližini pa velik park Zrinjevec. Kljub današnji spravi pa stavbe v okolici, od katerih je ostalo le ogrodje, spominjajo na krvavo leto 1993 in vojne spopade. Stavba nekdanje Ljubljanske banke je ostanek bosanske vojne, ki so jo uporabljali ostrostrelci za napad mesta. Ob teh stavbah ti še danes zastane dih in te spreleti srh.
Slapovi Kravice
Najina zadnja postojanka na izletu so bili slapovi Kravice. Vračala sva se proti meji s Hrvaško, zato so nama bili ob poti. Vstopnina je 20 mark (10 eur) na osebo. Gre za velikanske slapove v čudoviti gozdni pokrajini. Višina slapov se giblje med 26 in 28 metri in se spušča po pobočju širokem približno 120 metrov. Ob slapovih je nekaj restavracij in prav nenavadno se nama je zdelo, da ljudje stojijo v vodi, hkrati pa jedo s pladnja. Ker je bil vroč avgustovski dan se je tukaj gnetlo ljudi – domačinov in turistov, ki so se kopali ob slapovih. Za najin okus preveč turistično, a zanimivo za postanek in ogled.
Mostar sva zapuščala polna različnih, a pozitivnih vtisov. Nočitve so ugodne, hrana je odlična, ljudje so prijazni in gostoljubni. Velja pa opozoriti, da je Bosna država, kjer je še vedno dovoljeno kaditi v notranjih prostorih, in država, ki ni v EU, zato so prenosi podatkov na telefonu dragi. Če se le da, uporabljajte wifi.