V maju sva se odpravila na izlet po Beli krajini – tistem malem koščku Slovenije, ki leži na JV Slovenije – čisto pri »kurji sprednji nogi«. To je svet ob Metliki, Črnomlju in Semiču, svet belih brez, steljnikov, jurjevanja in lanenih oblačil na sončni strani Gorjancev (kjer prebivajo Trdinove vile in volkodlaki), ki z reko Kolpo meji s sosednjo Hrvaško. Ime »bela« naj bi izhajalo iz belih brez in belih lanenih oblačil, ki so jih tradicionalno nosili Belokranjci.
Ko sva začela raziskovati svet ob Kolpi, sva ugotovila, da en dan ne bo dovolj, da vidiva vse, kar naju je zanimalo. Zato sva si izlet razdelila na dve soboti; en dan sva raziskovala kraje ob reki Kolpi, drug dan pa zanimivosti ob Semiču in Črnomlju.
Nasvet: če si zaželite malo bolj umirjenega tempa kot midva in bi izlet popestrili še s skokom v Kolpo, priporočava vsaj tridnevni oddih v Beli krajini. V poletnem času je Kolpa super za ohladitev, saj je počasna in plitka. Morda bi lahko letošnje poletje preživeli malo manj tradicionalno, a zato nič manj dolgočasno.
Razgledna točka Kozice
Najina prva postojanka je bila razgledna točka Kozice, kjer stoji RTV oddajnik. Pravzaprav se ta oddajnik nahaja v Kočevju, kar še ni Bela krajina, a ima čudovit pogled na reko Kolpo in njene meandre, ki ločijo Slovenijo in Hrvaško. Na regionalni cesti v naselju Predgrad sva zapustila asfaltno cesto in se zadnjih 9 kilometrov odpeljala po makadamu. Če ste vajeni mestnih cest, odsvetujem vožnjo. Če pa ste otroci podeželja (kot midva), pa boste s počasnim tempom in ne preveč nizkim avtomobilom kos tej cesti. Zadnjih 100 metrom pod vrhom sva parkirala ob strani in se do oddajnika odpravila peš. Že sva se na glas jezila, da sva prišla zaman, saj je izgledalo, da je na vrhu televizijski oddajnik, okrog pa zaraščen gozd, ko sva zagledala puščico do razgledne točke. Po 50-ih metrih gozdne poti sva našla leseno mizico, razgledno klopco in čudovit razgled na reko Kolpo. Mir, razgled in petje ptic! Priporočava.
Druga razgledna točka na reko Kolpo in njene meandre je Sodevska stena pri Starem trgu, ki je lažje dostopna, pot pa bolj urejena. Parkirate lahko ob glavni cesti in se peš odpravite 10 minut po gozdni poti.
Vinica: grad in Župančičeva rojstna hiša
V Vinici sva se ustavila za obisk gradu in postojanko pri Župančičevi rojstni hiši. Grad je zelo lep, ima čudovit interier s kaminom in zunanjo teraso, strežejo slaščice iz dolenjske čokoladnice Berryshka in piva iz pivovarne Kajtimar. Zmerne cene, prijazna postrežba in res zelo lep ambient. Ustavila sva se še pri rojstni hiši Otona Župančiča. Na fasadi je napis Beli Krajini – Beli Kranjec – Oton Župančič, ob polkrožnem stopnišču pri vhodu je tudi posebna fotografija pisatelja, pred hišo je manjši park, kjer stoji njegov doprsni kip. Na spodnji strani hiše, na velikem travniku, je čebelnjak. Na panskih končnicah so Župančičeve uganke, ki se jih zagotovo vsi spomnimo iz otroštva.
Mitrej Rožanec
Prepričana sem bila, da imamo ostanke mitrejev le na Ptuju, a sva ob Črnomlju odkrila še enega. Na regionalni cesti 216 sva v kraju Rožanec zapeljala mimo hišk in čez železnico proti gozdu (ves čas je pot označena s puščicami). Peš sva se sprehodila le nekaj sto metrov in že zagledala tablo z opisom, malo naprej pa še dve veliki skali, ki sta odpirali pogled proti mitreju. Mističen zelen prostor v dolini, obdan z visokimi skalami, poraslimi z mahom in rastlinjem. V skali je lepo ohranjen relief.
Izvir Krupe
Skozi mesto Semič sva se odpravila do izvira reke Krupe, ki je točno takšen, kot sem si ga pred mnogimi leti vtisnila v spomin. Izpod 30 metrov visoke apnenčaste stene izvira smaragdno zeleno Krupa. V bližini izvira so brzice in stari mlin. Obisk je čudovit zgodaj spomladi, ko začne narava zeleneti. Novost ob izviru je fotografski okvir v obliki srca, kjer lahko v fotografski objektiv ujamete fotografijo s čudovito naravno kuliso v ozadju. Nekoliko nižje pa najdete novo brv čez strugo, po kateri se lahko odpravite do razgledne točke in Judovske hiše. Več o izviru reke Krupe in zanimivostih v okolici si lahko preberete tukaj.
Krajinski park Lahinja: lugi, izvir Lahinje in okno
Na kraško območje med Črnomljem in Vinico (blizu kraja Dragatuš) sva raziskovala Krajinski park Lahinja. Sledila sva oznakam za vhod v KP Lahinja 1. Avto sva pustila kar ob makadamski cesti med polji in travniki. Peš sva se odpravila po gozdni poti, ves čas so naju spremljali zvoki čričkov in vonj svežega bezga, ki je ravno dozorel. Obiskala sva mokrišče, znano pod imenom nerajski lugi. Po zelo lepi leseno tlakovani poti, ki je nekoliko dvignjeni nad tlemi, sva prispela do jase in ptičje opazovalnice. Nato sva se z avtom odpeljala do izvira Lahinje pri Beljčjem vrhu, parkirala pri rezervoarju vode in se naprej odpravila peš. Na koncu pa sva si ogledala še sifonski izvir Okno pri vasi Mali Nerajec.
Nasvet: če se boste odpravili na raziskovanje krajinskega parka Lahinja priporočava kolesa, saj med posameznimi postajami vodijo lepo označene kolesarske steze. Midva pa sva se na pot podala z avtom in se nekajkrat peljala po glavni cesti (skorajda okoli riti v žep).
Naravna kopališča na Kolpi
Med potepanjem po Beli krajini sva se ustavila na treh kopališčih ob reki Kolpi: Damelj, Adlešiči in Podzemelj. Žal sva pri vseh treh naletela na visoko zeleno kovinsko ograjo ob reki, ki kazi idilično podobo. Zelo všeč mi je bilo kopališče Damelj. V vasici Damelj sva zavila desno proti reki. Skozi strnjeno naselje nekaj hišk sva se spustila do Kolpe. Bila sva edina obiskovalca. Hiška s teraso je še samevala. V poletnem času je tukaj eno najlepših kopališč na reki Kolpi, saj je oddaljeno od naselij, umirjeno in prijetno. Voda je plitka, tok počasen, malo naprej pri mlinu je narejen jez, ki ustvarja brzice. Adlešiči me niso navdušili, saj so bili najlepši pogledi na strugo »obdani« z ograjo in tako nedostopni obiskovalcem. Imajo pa gostišče v neposredni bližini reke. Kamp Podzemelj ima urejeno kopališče, ki ponuja tudi adrenalinski park, gostišče, igrišče za odbojko, kamp in urejene mobilne hiške. Reka je v tem delu širša, prav tako so na njej brzice in je primerna za super poletni oddih.
Podzemelj in Metlika
Na seznamu zanimivosti, ki sva si jih želela ogledati, sva imela tudi ribnik Griblje in ribnik Prilozje. Do ribnika Griblje naju je vodila gps navigacija, ustavila sva se ob glavni cesti, nato pa se sprehodila po poti med njivami, a ribnika nisva našla. Verjetno bi morala prehoditi njive, a kar so na njih že rasli klasi pšenice, sva se odpeljala dalje. Ribnik Prilozje sva našla, a sva že ob pogledu na polno parkirišče ugotovila, da gre za precej priljubljeno destinacijo ribičev in vikend piknikašev. Sam ribnik se nama ni zdel nič posebnega, zato sva ga kaj hitro zapustila. Ker je bila ura že pozna, sva se odločila, da poiščeva gostišče. Priporočili so nama gostišče Veselič v kraju Podzemelj. Hrana je bila odlična, jaz sem naročila ribe, Klemen pa kračo. Oboje je bilo zelo okusno! Sploh pa imajo dnevno sveže ribe iz okoliške ribogojnice. Res priporočava obisk! Le nekaj kilometrov stran sva si ogledala grad Gradec nad reko Lahinjo. Zanimivost gradu je, da stoji na tromeji občin Črnomelj, Semič in Metlika. Sicer pa grad sam ni nič posebnega. Se nama je pa bolj zanimiv zdel obisk letala DC-3, ki je na ogled na travniku na ravnicah polj in njiv pšenice in koruze. Letalo, vidno že z glavne ceste, je spomin belokranjskim in ostalim partizanskim letališčem v času bojev med 2. svetovno vojno.
Steljniki
Zadnje sončne žarke sva lovila ob družbi steljnikov, ko sva skušala z dronom ujeti ptičji pogled na pokrajino bréz z orlovo praprotjo v podrasti. Ta pravljična podoba je kulisa številnih poročnih fotografiranj, midva pa sva sliko za v slovo naredila kar z okvirjem iz brezovih debel.
