Velenje je eno najmlajših mest v Sloveniji. Ni veliko, ima pa vse, kar čisto pravo mesto potrebuje. Ko ga enkrat obiščeš in spoznaš njegove skrite kotičke, hitro ugotoviš, da izstopa od ostalih slovenskih mest. Le katero mesto se še lahko pohvali s skakalnico, mestno plažo, muzejem premogovništva 160 metrov pod površjem, največjim spomenikom Tita, čudovito mestno promenado in zelenico pred čisto vsakim blokom? Z obzidja gradu se lepo vidi smiselnost arhitekturne zasnove mestnega jedra, cestnega ringa okrog središča in očarljivih modernih stavb z ravnimi strehami izven njega. Na mesto se – z nasprotujočih si hribov – ozirata Velenjski grad in grad Šalek.
Velenje je eno od treh mest (poleg Šoštanja in Šmartnega ob Paki), ki ležijo v Šaleški dolini oziroma Velenjski kotlini. Kotlina se razteza med Kamniško-Savinjskimi Alpami, Pohorjem in Posavskim hribovjem. Čeprav nas imajo ljudje velikokrat za Korošce ali Savinjčane, nismo ne eno ne drugo, ampak spadamo pod Štajersko. Mesto letos praznuje 60-letnico, zato so v mestu postavili tri foto kotičke v obliki velikih sončničnih src v barvah občinskega grba.
Mesto rudarjev in črnega zlata – premoga
Velenje je mesto, ki diha z rudarji in rudarstvom. Tukajšnji Premogovnik Velenje je namreč že vse od leta 1875 glavna gonilna sila razvoja v dolini. Prav rudarstvo in premogovnik pa mestu narekujeta utrip in ga skozi desetletja spreminjata – zaradi rudarjenja so pod površje potonile nekatere vasi (Družmirje, Preloge, del Škal), kot posledica rudarjenja pa so nastala jezera (Velenjsko, Škalsko, Šoštanjsko oz. Družmirsko in Gabrško, ki se je zlilo s Šoštanjskim), praznik rudarjev je najpomembnejši dan v letu, ki ga praznuje skorajda vsaka družina, na ta dan rudarji v uniformah ponosno korakajo skozi mesto, novinci skočijo čez kožo v "rudarski stan", rudarska godba pa je nepogrešljiva pri vsakem (večjem) dogodku v dolini.
Na grad po razgled
Mestna promenada je po prenovi (leta 2014) postala ena najlepših v državi. Upravičeno! Že dotrajan most čez reko Pako in sivo kamnito potko proti bližnjemu zdravstvenemu domu je zamenjala nova, moderna vijugasta promenada, strugo reke Pake pa so modernizirali s prikupnim terasastim stopniščem. Promenado obdajajo klopce in zelenice z grmički.
Če se odpravimo proti centru, proti Titovem trgu, hitro ozremo največji (še stoječi) kip Josipa Broza – Tita (na svetu). Lahko pa se odpravimo na manjši sprehod do prenovljene skakalnice ali do Velenjskega gradu, od koder se razlega najlepši pogled na celotno Šaleško dolino.
V gradu je na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih zbirk, ki so v lasti Muzeja Velenje. Najbolj zanimiva in nekaj posebnega je zagotovo paleontološka zbirka najdb mastodontov, ki so jih našli 1964 na obrobju Velenja. Mastodonti (predniki današnjih slonov) naj bi tukaj bivali pred približno dvema milijonoma let, danes pa si lahko v prostorih nekdanje konjušnice ogledamo mastodonta z dolgima okloma v naravni velikosti (narejen je iz plastike).
160 metrov globoko po pristno rudarsko izkušnjo
Edinstveno doživetje je spust 160 metrov pod zemljo v svet črnega zlata – premoga. V muzeju Premogovništva Velenje lahko spoznamo poklic rudarja, nevarnosti, s katerimi so se in se še vedno soočajo velenjski »knapi«, šege in navade, si ogledamo stanovanje knapovske družine in orodje, ki so ga uporabljali knapi. Da je doživetje res pravo, se v podzemlje spustimo s čelado in svetilko na glavi z rudniškim dvigalom iz leta 1888 (najstarejšim, še delujočim dvigalom v Sloveniji), v muzeju pa »pomalicamo« s čisto ta pravo knapovsko malico.
Pravi turistični hit – mestna plaža
Le streljaj iz središča mesta, na poti proti sosednjemu mestu Šoštanj, se lahko odpravimo na Velenjsko jezero. Lahko se odpeljemo z brezplačnim avtobusom, imenovanim Lokalc (še ena super stvar v mestu), ali s kolesom Bicy po urejeni kolesarski poti. Ko se peljemo iz smeri Velenja proti Šoštanju, za Belo dvorano (športnim objektom, ki ga obdajajo že na daleč vidna tenis igrišča) zavijemo desno. Gneča na parkirišču na zelenici je tako velika, da odcepa skorajda ni mogoče spregledati. Tukaj je tudi kamp.
Zaradi ugrezanja so v dolini nastala jezera, medtem ko manjši dve jezeri ponujata predvsem sprehajalne poti, je Velenjsko jezero najbolj – vsaj med poletjem – priljubljena turistična točka v mestu. Ne le med domačini, tudi med turisti je jezero vse bolj atraktivno in zanimivo. Na mirni gladini jezera so jutra prijetna in sveža. Jutranjim kopalcem družbo dela le kakšen labod. Bolj kot se kazalci bližajo opoldnevu, vse več obiskovalcev zasede pomol, bližnji travnik in senco pod tistimi nekaj krošnjami dreves, ki rastejo na »obali«. Gneča zna biti tudi v jezeru in na napihljivih otroških igralih Wibit, ki so brezplačna. Prav tako so brezplačni parkirišče, ležalniki in senčniki. Na plaži deluje tudi knjižnica, za adrenaline željne pa bosta prava izbira klub vodnih športov in ZOO station, kjer izposojajo supe, kajake, kanuje, jadrnice. Privlačna je tudi vožnja s pletno. Ob koncu tedna pa lahko celo ujamemo katerega od koncertov.
