Otoka Skye sem se na najinem potovanju po Škotskem najbolj veselila, saj naju je navdušil že s fotografij, ki sva si jih ogledala, ko sva načrtovala pot. Gre za enega izmed 500 otokov (in enega izmed 80 poseljenih), ki se nahajajo na zahodni obali Škotske in so najstarejši del Britanskega otočja. Sodi v otoško skupino Notranjih Hibridov. S Škotsko je povezan z mostom. V galščini pomeni »otok bogov«, skriva pa mnogo zanimivih, obiska vrednih kotičkov, predvsem pa še ni turistično tako oblegan kot številna druga škotska mesta. Za raziskovanje otoka sva načrtovala en dan.
Zgodaj zjutraj sva se prebudila v hostlu v kraju Kyleakin. Presenetil naju je dež, zato sva načrte za ta dan nekoliko spremenila in sproti prilagajala. Starca (Old man of Storr) sva črtala s seznama, saj se nama treking eno uro v eno smer v dežju in vetru ni zdel smiseln. Posledično sva črtala tudi slap Kilt Rock in jezero Loch Mealt na vzhodni obali otoka. Za »starca« nama je bilo žal, medtem ko sva slapov in jezer v preteklih dneh na roadtripu po škotskem visokogorju videla nešteto.
Ribiška vasica Portree
Najprej sva se ustavila v mestu Portree. Gre za luštno ribiško vas, katere najlepši del so zagotovo strnjene hiške s pisanimi fasadami ob glavnem pomolu, na hribčku nad njimi pa cerkev. Nekoč pomembna ribiška vas je danes čisto opustila ribolov, velike ladje in mreže so zapustile marino. Le še kakšen čolnih je privezan na obalo. Ker je še vedno deževalo, sva se odpravila v kavarnico in prodajalno sendvičev Relish na kavo in škotsko pito (skottish pie).
Najpogosteje obiskano destinacijo na otoku (tj. Starec s Storra oz. Old Man Storr) sva zaradi dežja izpustila. Enourni treking po pobočju gorovja vulkanskega izvora vodi do skal, ki »štrlijo« v zrak, in ponuja čudovit pogled na morje v daljavi in sosednje planote. Zaradi dežja sva ostala brez trekinga in razgleda.
Fairy Glen
Odpeljala sva se proti vasici Uig (16 milj) in zavila desno v strm breg. Po (sedaj že navajena nanje) lokalni cesti za en avto in passing place odstavkih, kjer sva se ustavljala in čakala na nasproti prihajajoča vozila, sva se v družbi prosto sprehajajočih ovc pripeljala pod vznožje hriba in manjšega jezera, kjer so – tako kot midva – turisti parkirali kar ob cesti in se s pelerinami pognali v hrib. Zeleni travniki na pobočju ustvarjajo pravljični zeleni raj, ki so ga ljudje poimenovali Fairy Glen. Vzpenjala in spuščala sva se po travnikih, grebenih in manjših gričih do ruševin gradu Ewan, od koder je pogled čudovit. V sončnem vremenu bi bil verjetno še lepši.
Odpeljala sva se proti vasici Uig (16 milj) in zavila desno v strm breg. Po (sedaj že navajena nanje) lokalni cesti za en avto in passing place odstavkih, kjer sva se ustavljala in čakala na nasproti prihajajoča vozila, sva se v družbi prosto sprehajajočih ovc pripeljala pod vznožje hriba in manjšega jezera, kjer so – tako kot midva – turisti parkirali kar ob cesti in se s pelerinami pognali v hrib. Zeleni travniki na pobočju ustvarjajo pravljični zeleni raj, ki so ga ljudje poimenovali Fairy Glen. Vzpenjala in spuščala sva se po travnikih, grebenih in manjših gričih do ruševin gradu Ewan, od koder je pogled čudovit. V sončnem vremenu bi bil verjetno še lepši.
Čeprav pisni viri ne pričajo o nobenih bajeslovnih bitjih na teh območju, sta ljudska domišljija in vraževerje prepričani, da so spirale v tleh ostanek mitičnih obredov in da naj bi med gorami prebivale vile.
Grad in vrtovi Dunvegan
Nadaljevala sva proti zahodnem delu otoka do mesta Dunvegan, kjer je za mogočnim drevjem in grmovnicami skrit grad s 13. stoletja. Četudi so ga gradili skozi šest stoletij, ima danes od zunaj enoten viktorijanski izgled, znotraj pa pet ločenih zgradb, od katerih ima vsaka svoj značaj in zgodbo. Grad je pozidan na skali ob obali, okrog gradu pa so veličastni vrtovi.
Nadaljevala sva proti zahodnem delu otoka do mesta Dunvegan, kjer je za mogočnim drevjem in grmovnicami skrit grad s 13. stoletja. Četudi so ga gradili skozi šest stoletij, ima danes od zunaj enoten viktorijanski izgled, znotraj pa pet ločenih zgradb, od katerih ima vsaka svoj značaj in zgodbo. Grad je pozidan na skali ob obali, okrog gradu pa so veličastni vrtovi.
Svetilnik Neist Point
Must see na otoku Skye je bil svetilnik Neist Point na rtu, skrajni zahodi točki otoka. Belo-rumen svetilnik ob obali je obkrožen s klifi, zelenimi ravnicami in prostranostjo morja. Vožnja do svetilnika res ni najbolj udobna in prijetna, saj sva se neštetokrat morala ustaviti in počakati, da so se ovce (navadne in Scottish Blackface) umaknile s ceste, tudi srečanje z “divjimi” vozniki avtomobilov in avtodomov ni bilo najbolj prijetno na ozki cesti, a je bilo vredno. Okolica je čudovita in ponuja kar nekaj veličastnih pogledov na svetilnik in klife. Želela sem, da bi lahko ujela sončni zahod v fotografski objektiv, a zaradi dežja in vetra ni bilo mogoče. Je pa kljub temu rt obiska vredna destinacija.
Must see na otoku Skye je bil svetilnik Neist Point na rtu, skrajni zahodi točki otoka. Belo-rumen svetilnik ob obali je obkrožen s klifi, zelenimi ravnicami in prostranostjo morja. Vožnja do svetilnika res ni najbolj udobna in prijetna, saj sva se neštetokrat morala ustaviti in počakati, da so se ovce (navadne in Scottish Blackface) umaknile s ceste, tudi srečanje z “divjimi” vozniki avtomobilov in avtodomov ni bilo najbolj prijetno na ozki cesti, a je bilo vredno. Okolica je čudovita in ponuja kar nekaj veličastnih pogledov na svetilnik in klife. Želela sem, da bi lahko ujela sončni zahod v fotografski objektiv, a zaradi dežja in vetra ni bilo mogoče. Je pa kljub temu rt obiska vredna destinacija.
