Nekaj pravljičnega je na teh pisanih italijanskih mestecih z barvitimi hiškami. Nekaj romantičnega in zapeljivega. Očarljiva Procida v Neapeljskem zalivu, pet vasic Cinque Terre ob Ligurskem morju in otok Burano v Beneškem zalivu so idilična mesta za prijeten oddih, polnjenje baterij in malo avanture. Tokrat je bil na vrsti otok Burano. Nastal je super enodnevni izlet.
Februarski sončen dan sva preživela na otoku Burano. Avto sva parkirala na parkirišču Punta Sabbioni in se z vodnim taksijem (vaporettom) odpeljala proti otoku. Cena 24-urne vozovnice, ki omogoča več voženj, je 20 eur (smiseln nakup, če načrtujete še obisk Murana ali Benetk - kaj vse si lahko ogledate v Benetkah izveste tukaj).
Vožnja traja dobrih 15 minut. Že z morja sva zagledala nagnjen zvonik cerkve San Martino in takoj vedela, da bomo vsak čas prispeli na cilj.
Po izkrcanju sva sledila množici, ki je zavila po glavni poti in se izgubila med rdečimi fasadami hišk. Hitro nama je postalo jasno, da je otok majhen, hitro obvladljiv in zelo privlačen. Še veliko bolj kot na fotografijah, saj kriva toliko lepih detajlov; od poslikav na fasadi, trgovinic s prikupnimi suvenirji, s hišnimi številkami, narejenimi iz keramičnih ploščic, do mini dekoracije ob rožah na okenskih policah.
Za raziskovanje otoka ni potrebnega nobenega zemljevida. Sicer vodi obiskovalce krožna pot ob kanalu in skozi mostove (Burano ima 3 ulice in 2 kanala), a se je včasih bolje malo »izgubiti« v kakšno skrito in ozko uličico.
Pisane hiške so čudovite. Legenda pravi, da so hiške raznobarvne zato, da so ribiči navsezgodaj zjutraj, ko so se vračali z ribolova, v gosti megli lažje našli svojo hišo.
Na otoku Burano je še obešanje perila med barvnimi hiškami prav prikupno in nič kaj moteče.
Medtem ko je malo večji otok v Beneški laguni, otok Murano, znan po steklu, je Burano znan po čipkarstvu. V mestu se nahaja tudi muzej čipk, v katerem lahko obiskovalci spoznajo zgodovino buranske čipke.