Sredi neokrnjene Dolenjske, kjer je stičišče cest Žužemberk, Novo mesto in Semič, stoji Hudičev turn. Še nekaj let nazaj je bil ta kotiček poznan le domačinom. Sedaj pa je postal priljubljena točka za fotografiranje, sprehod ali raziskovanje bližnje okolice. O zgodovini turna pripoveduje veliko legend, nekatere med njimi so prav krvoločne. Kljub vsemu pa je turn vsakokrat, ko naju pot prinese v te konce, zelo obiskan. Tokrat sva ga obiskala v aprilu, ravno v času, ko so cvetele narcise.
Do kraja Soteska se lahko pripeljete po lokalni cesti iz Žužemberka ob strugi zelene Krke, iz Novega mesta mimo Prečne ali iz belokranjske smeri iz Semiča. Midva sva izbrala pot iz Žužemberka. Na zgornji strani ceste se nahaja dvorec Soteska, ki je že precej pozabljen in zaraščen z bršljanom.
Grad so pozidali v 15. stoletju. V 17. stoletju je dobil podobo dvonadstropne stavbe s štirimi kraki s slikovitimi arkadami na dvorišču, razsežnimi hodniki in stopnišči, bogato poslikanimi sobanami in grajsko kapelo. Valvasor ga je opisal kot enega najlepših v deželi Kranjski. Ob gradu so bili vrtovi, oblikovani v renesančnem slogu. Danes so od gradu ostale le zunanje stene, pa še te so porasle z bršljanom, in že malo podrti stolpi z lesenimi stopi.
Na spodnji strani ceste na velikem travniku stoji paviljon Hudičev turn, ki so ga pozidali kasneje. Turn ima tloris štiriperesne deteljice, v njem pa je nekdanja grajska kapela s freskami. Do njega vodi potka. Ob turnu stoji stara jablana, na katero je privezana gugalnica, kamor se pride marsikdo fotografirati.
Legenda pravi, da je graščak v času hude revščine od tlačanov zahteval davek, a ker mu niso mogli plačati, je v zameno zahteval njihove hčerke, nad katerimi se je spolno izživljal. Druga zgodba pa govori o tem, da je graščaku pripadala prva noč z vsako nevesto. Kmetje so stolp prekleli in ga poimenovali Hudičev turn.
