V soboto sva se odpravila na izlet v Posavje, del Slovenije skozi katerega teče reka Sava se začne s Sevnico in konča s Kostanjevico na Krki. Ravno Sevnica je bila tokrat najina destinacija. Že ob prihodu v mestu sva od daleč zagledala grad na griču, ki dominira s svojimi štirimi močnimi obrambnimi stolpi. Gre za enega najlepših srednjeveških in obenem za enega najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji. Mesto se je razvilo med gradom na eni in strugo reke na drugi strani. Nekoč lesene srednjeveške hiške so danes kamnite. Staro mestno jedro ohranja svoj značaj, kljub temu pa se obrobje mesta razvija, vse več je novogradenj in blokov. Sprehod ob reki s pogledom na grad pa je še vedno super romantična ideja.
Ajdovski gradec
Najina prva postojanka je bilo arheološko najdišče Ajdovski gradec, ki leži 8 kilometrov iz Sevnice na 436 m visokem griču. Ajdovski gradec je eno od večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem iz 5. in 6. stoletja našega štetja. Skozi Sevnico sva se odpeljala skozi Lončarjev Dol in Žurkov Dol proti zaselku Vranje, ves čas je pot lepo označena s smerokazi. Parkirala sva na urejenem parkirišču, kjer je postavljena velika tabla. Od tukaj sva se odpravila peš do najdišča na vrhu hriba, gre za 600 metrov dolgo gozdno pot, ki je lepo urejena s stopnicami, postavljenih je nekaj klopi, vmes pa sva našla celo hišo Muce copatarice, pokrito s slamo. Ker je bila pot polna listja, nama je po poti navzdol močno drselo, zato priporočava športno obutev.
Na vrhu hriba sva zagledala ruševine naselja in zidove, ki pričajo o nemirni preteklosti. Ob razvalinah je informacijska tabla in tloris, da sva si lahko zelo dobro predstavljala, kako je to naselje nekoč izgledalo.
Grad Sevnica
Na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice stoji grad iz 12. stoletja, ki so ga skozi stoletja dograjevali in mu spreminjali podobo. Današnjo podobo s čudovitim angleškim vrtom naj bi dobil v drugi polovici 19. stoletja. Do gradu sva se pripeljala z avtomobilom, urejeno je veliko parkirišče za avtomobile in malo nižje tudi za avtodome. Skozi park s čudovitim drevjem sva se odpravila do vhoda v grad.
Najprej sva si ogledala kratek film o zgodovini gradu in njegovih lastnikih do grofice Mathilde Arco-Zinneberg. Nato naju je po gradu popeljala grajska vodička in nama povedala zgodbo o Mathildi, njeni hčeri Kitty in ljubimcu Arthurju Traenklu, številne zanimive legende in prigode povezane s sevniškim gradom.
Sprehodili smo se skozi grajsko kapelo, poročno dvorano, nekdanjo grajsko spalnico in otroško sobo, viteško dvorano ter baročni salon. Zanimiva sta hodnika s freskami na stropu in posebno ornamentiko v zgornjem nadstropju, kjer je živela gospoda. Na gradu gostujeta gasilska in šolska zbirka. Trenutno je na gradu tudi na ogled slikarska razstava Sevničana Nika Anikisa. Čudovita je grajska vinoteka, kjer ponujajo pester izbor vin in prigrizkov.
Grad obdajata prelep grajski park z vilo in trtami, ki rastejo na terasah grajskega pobočja. V vinogradu raste 500 trt modre frankinje.
Lutrovska klet
Le streljaj od gradu sva si ogledala še Luthrovsko klet, ki naj bi jo v času reformacije obiskoval Jurij Dalmatin. Klet je kasneje postala grobnica sevniških graščakov.
Sevnica naju je navdušila. Kljub majhnosti Slovenije sva vedno znova očarana nad vsemi lepotami, ki se nahajajo v naši državici. Že sam sprehod ob reki s pogledom na grad in grajski vinograd je romantičen. Ko pa dodava še ogled gradu in raziskovanje Ajdovskega gradca, pa lahko rečeva, da sva si naredila super pomladni sobotni izlet.