Tokratni enodnevni izlet sva si naredila sredi neokrnjene narave, med mogočnimi bukovimi gozdovi, uvrščenimi na UNESCO seznam svetovne dediščine, pot pa naju je vodila tudi med značilnimi kraškimi pojavi. Verjetno ste že ugotovili, da sva se odpravila na Notranjsko. Najina prva postojanka je bil eden najlepših gradov pri nas, romantični grad Snežnik. Nato pa sva se odpeljala po makadamski gozdni poti do Mašuna, nekdanjega lovskega dvorca, ki je bil v lasti snežniške gospode.
Grad Snežnik
Zagotovo eden najlepših gradov pri nas je grad Snežnik. Že prihod do gradu je veličasten, saj se za kamnitim mostom začne lep drevored. Tokrat so barve gradu oživele v sijaju toplih jesenskih barv bližnjih dreves. Nekdanja poletna lovska rezidenca je danes pravljični dvorec, ki je skrit v osrčju notranjskih jas, obdan s travniki in visokim drevoredom, očarljivo okolico, odmaknjen od mestnega vrveža. V ribniku pod gradom se zrcali grad, zato so fotografije, posnete tukaj, res čarobne. Vstopila sva v grad in si z vodičem, ki pozna vse zanimivosti, ki so se dogajale na gradu, ogledala grajske prostore in razstavne eksponate, ki so zgodovinskega in kulturnega pomena. Imajo ogromno lovskih trofej, v poročni sobi je eden izmed petih najstarejših klavirjev v Sloveniji, v kleti prvi primerek hladilnika, v knjižnici luteranska Biblija, v jedilnici pa med drugim ohranjeni jedilnik za kneze in služinčad. Več o gradu Snežnik pa v članku tukaj.
Naravoslovna učna pot
Okolica gradu je čudovita za raziskovanje ali zgolj za jesenski sprehod med barvnim listjem, ki že odpada s krošenj; okolica ponuja številne jase, dve umetni jezerci, kostanjev in lipov drevored. Ob gradu in pristavi, kjer domujejo TIC, lovski muzej in polharski muzej, je velika informacijska tabla, na kateri je vrisana naravoslovna učna pot Po sledeh živali. Tako lahko družine svoj obisk gradu dopolnijo s sprehodom po 0,7 ali 1,4 km dolgi naravoslovni učni poti.
Mašun
Mimo snežniškega gradu sva se odpeljala v smeri proti Mašunu po cca. 20 km dolgi in skoraj 40 minut trajajoči makadamski cesti. Na vzpenjajoči, ovinkasti cesti sva srečala le nekaj avtomobilom, ves čas sva vozila po gozdu in tik pred ciljem zapustila občino Cerknica in prišla v Ilirsko Bistrico. Parkirala sva pri gozdni hiši Mašun in že s parkirišča zagledala nekdanji lovski dvorec, ki je na začetku prejšnjega stoletja pogorel. Ostala sta le oglati in okrogli stolpič. Po travniku sva se peš odpravila do jase, ki je prava oaza miru sredi mogočnih snežniških gozdov. Kljub sončni in topli soboti sva srečala le en starejši par na sprehodu. Tako sva imela to idilično lokacijo skorajda zase.
V gozdni hiši Mašun deluje gozdno izobraževalno središče, namenjeno vsem, ki se želijo spoznati z življenjem večjih zveri (volku, risu in medvedu). Lahko pa se odpravite na 1,7 km dolgo krožno naravoslovna učna pot. Na poti boste našli 7 poučnih tabel. Zagotovo pa vam bo najbolj v spominu ostal obisk medvedjega brloga.
Midva se na pot nisva podala, sva se pa že pošteno lačna odpravila čez cesto v gostišče, ki slovi po divjačinskih specialitetah. Nisva bila razočarana.
Domov sva se odpravila po daljši, a časovno hitrejši poti, in sicer sva se odpeljala mimo mesteca Prem, proti Pivki in zavila na avtocesto.