Kam pa letos na lučke in vroč punč? Tokrat smo se s prijateljicami odločile za obisk prestolnice avstrijske Koroške. Zaupale smo blogerjem, ki so zapisali, da je Celovec v decembrskem času zelo lepo okrašeno mesto z nadvse privlačnimi stojnicami. Iz Ljubljane do Celovca čez gorski prelaz Ljubelj vodi 85 km dolga cesta, kar pomeni, da smo (s postankom za prvo jutranjo kavo) v Celovec prispele v dobrih dveh urah. Da bi si lahko v miru ogledale mesto, zvečer pa obiskale praznično okrašeno središče in brezskrbno spile znamenita Glühwein (kuhano vino) in topel punč, smo se odločile, da si naredimo dvodnevni izlet.
Po 441 stopnici do odličnega panoramskega razgleda
Naša prva postaja je bila razgledna točka Pyramidenkogel, ki stoji na vrhu hribu Jedvovca. Sledile smo obcestnim puščicam in prispele do parkirišča, ki pa je bilo (bila je sobota) čisto polno, zato smo se odpravile nazaj proti dolini in ob cesti bočno parkirale. Ob vznožju stolpa se nahajajo kavarna, toaleta, trgovina spominkom in prodajalna vstopnic. Kupile smo vstopnice in se peš odpravile po krožnih jeklenih stopnicah 70 metrov visoko. Že med vzponom se je odpiral čudovit pogled na okolico, na vrhu pa je panoramski razgled res veličasten. Vidijo se slovenski hribi, bližnje mesto Beljak, Vrbsko jezero v vsej svoji velikosti. Nazaj smo se želele spustiti po toboganu, a žal zaradi mraza ta dan ni obratoval.
A nič zato, obisk stolpca in razgled sta nas navdušila. Ob stolpu je potekal božični sejem. V zraku so se tepli vonji mesnih dobrot, kuhanega vina in sladkarij. Sprehodile smo se ob stojnicah, ki so ponujale vse od kulinarike do okraskov za novoletno smrečico. Otroci (mali in veliki) so zavijali v hiško, kjer so pripovedovali pravljice, mnogi so se slikali ob jaslicah, še večje navdušenje pa so požele žive živali v staji, med njimi so bile najbolj občudovanja in zanimanja željne lame. Nas je navdušilo preprosto, a tako zelo lepo in domiselno ognjišče. Leseni hlodi, pokriti z ovčjimi kožami, na sredini pa veliko ognjišče. S punčem v rokah smo se posedle okrog ognja in si ogledovale stolp, ki je spreminjal barve.
Naslednjega dne smo med nočno vožnjo proti Sloveniji v vzvratnem ogledalu opazovale, kako se nad gozdom v spreminjajočih se barvah sveti stolp. Mavrično lepo!
Raziskovanje mesta, Worthersee Mandl in grbi
Odpravile smo se v hostel in razpakirale stvari, nato pa na raziskovanje mesta. Ker je bila sobota, nismo imele težav s parkiranjem, saj modre cone veljajo le med tednom. Parkirale smo in se peš odpravile na potep. Ozke uličice, tlakovane poti, vrstne hiše ena ob drugi, barvite fasade so razlog, zakaj smo mesto hitro vzljubile. V središču mesta (Neuer Platz) nas je pozdravil zmaj. Gre za fontano z bronastim zmajem in Herkulom (Lindwurmbrunnen), ki pripoveduje legendo o nastanku mesta.
Le streljal stran so nas v sosednji ulici, kjer se seka več poti, prevzeli v tla narejeni mozaiki grbov partnerskih mest Celovca. Pogled nam je hitro zašel na bajeslovnega možica Mandla, ki naj bi bil (če gre verjeti ljudski domišljiji) kriv za nastanek Vrbskega jezera.
Ustoličevanje – pomembna zgodovinska dediščina
Nato smo se odpravile na ogled knežjega kamna. Ja, prav tistega, na katerem je v srednjem veku potekalo ustoličevanje knezov, na katerem je vojvoda zaprisegel v nemškem jeziku in prevzel oblast. Knežji kamen se nahaja v deželni hiši (Landhaus), med Alter Platz in Heiligengeistplatz. Stavbe ni težko najti, saj izstopa od okoliških stavb z dvema čebulastima stolpoma in arkadnim dvoriščem. V njeni dvorani z baročnimi stropnimi poslikavami se nahaja originalni knežji kamen (preseljen z Vrbskega jezera), na stenah pa je 665 grbov. Ker ne v soboto ne v nedeljo niso delali, smo knežji kamen ozrle skozi okno.
Ko noč dobi svojo moč
Večerni sprehod po mestu nas je očaral. Mesto je zelo lepo okrašeno, odeto v lučke v zlatih barvah, a ne prenakičeno. Središče mesta (Neuer Platz), kjer so čez dan postavljene stojnice, zvečer zaživi. Ljudje se zbirajo v prikupnih lesenih hišicah, od koder se razleza tipična avstrijska glasba, dobra volja pa se vsako novo skoledico kuhanega vina stopnjuje.
Božični sejem
Po zajtrku v hostlu je sledilo nadaljevanje raziskovanja mestnega jedra. Ob robu mesta smo parkirale in se prepustile ulicam, da so nas vodile. V mestu smo se hitro znašle, saj je mesto – četudi je veliko – hitro in lahko obvladljivo. Rade imamo sprehode ob barvnih fasadah, ogledovanje pročelij, dolgo pogovore in ugibanja o tem, kakšna stanovanja so onkraj zidu, navduševanje nad izložbami. Slaščice so nas premamile, da smo se odpravile v kavarno in se pogrele. Nato pa obiskale božične stojnice.
