V poznopopoldanskem soncu se zdi, da mesto ob Vltavi zasije v vsej svoji lepoti in veličini. Rumenkasta oziroma oker pročelja mogočnih stavb se zlato zalesketajo. Najverjetneje si je ravno zato prislužila ime »Zlata Praga«. Ena najlepših evropskih prestolnic navdušuje z bogato zgodovino, raznoliko arhitekturo, pomembnimi zgodovinskimi osebnostmi, kulinariko, številne pa prepriča prav s pivom.
Praga je magnet za turiste ne glede na letni čas, ob vsakem delu leta navduši s svojevrstnostjo. Me smo se tokrat odpravile v Prago z vlakom (ugodna karta, udobno in dokaj hitro potovanje, luštno doživetje) konec februarja. Na Karlovem mostu smo se nastavljale prvim sončnim žarkom, temperature okoli 0 so na soncu delovale prav prijetno. Zavetrje pred mrzlim vetrom, ki je rezal v lica, smo iskale v prikupnih ozkih uličicah. Praga je res pravi labirint uličic, majhnih trgov, skritih dvorišč in parkov. In včasih se je prav super izgubiti v kateri izmed teh ulic.
ČUDOVITI HRADČANI IN MENJAVA STRAŽE
Sončen dan smo namenile obisku Hradčanov, biseru Prage. Na levem bregu široke in vijugaste reke Vltave se nahaja srednjeveško mestno jedro Hradčani, največji grajski kompleks na svetu, ki je celo uvrščen na UNESCO-v seznam kulturne dediščine.
Po Karlovem mostu smo pot nadaljevale po strmi ulici. Ko smo z zadnjimi atomi energije upale, da so pred nami zadnje stopnice in da smo že na vrhu, so se pojavile še ene in za njimi še ene. Vzpenjanju po strmi ulici kar ni kazalo konca. Končno cilj – pred nami se je nahajal veličastni grajski kompleks, pred ograjo pa množica turistom. Obrnile smo se za zvokom, ki je prihajal za nami, in opazile vojaški gardo, ki je korakala proti nam. Sreča pa takšna! Ravno se je menjala straža in tako smo imele priložnost videti ta dogodek. Za množico turistov smo se tudi me podale v notranjost kompleksa in si ogledale Hradčane. Vstop je prost, je pa obvezen pregled varnostnikov. Za ograjo se skriva pravi mali svet v enem – nekdanji dvorec čeških kraljev je danes sedež predsednika, ki ga obdajajo številni čudoviti vrtovi, lokali, baročna cerkev svetega Nikolaja, praški grad in stolnica svetega Vida, kjer so hranjeni češki dragulji. Na našem seznamu želja je bila Zlata ulica, ki pa si je brez vstopnine (ki vključuje še grad in cerkve) nismo mogle ogledali. Ulica iz 16. stoletja je bila nekoč ulica zlatarjev, ki so živeli in delali v teh pisanih hiškah, danes pa je predvsem turistična atrakcija s številnimi prodajalnami.
MALA STRANA, KAFKA IN LENNON
Pot smo nadaljevale proti Vltavi in ob nabrežju reke v Mali Strani obiskale Kafkin muzej. Pisatelj češko-avstrijskega judovskega rodu je bil rojen v Pragi leta 1883. Od leta 2005 je na ogled razstava, ki predstavlja pisateljevo življenje v Pragi. Kot se je Kafka počutil temačno in omejeno (ujetega v mestu) v skrivnostni Pragi, tako so hodniki in sobe v muzeju temačne in ozke. Pot vodi ob vitrinah, kjer so razstavljena pisma, ilustracije, zapisi, knjige, tudi najbolj znana dela Preobrazba, Procesi, Amerika so razstavljeni.
Po obisku muzeja smo se odpravile še do ene zanimivosti, ki se nahaja v tem delu mesta, to je John Lennon wall. Stena sicer sama po sebi še pred nekaj desetletji ni bila nič posebnega, po Lennonovi smrti leta 1980 pa so steno na osamljenem trgu nasproti francoskega veleposlaništva pografitirali z Lennonovimi portreti, njegovimi najbolj znanimi citati in deli Beatlesovih besedil. Legendarni rock zveznik je namreč po svoji smrti postal junak mnogih mladih Čehov.
MESTNI TRG Z ZNAMENITO ASTROLOŠKO URO
Po Karlovem mostu smo se odpravile na drugo stran reke Vltave. Četrt Stare mesto predstavlja zgodovinsko mestno jedro, ki je res čudovito. Velik mestni trg obdajajo številne visoke stavbe in restavracije, na eni strani visoka gotska cerkev z dvema veličastnima kupolama, ki se zdi, da segata do neba, nasproti nje pa cerkev z znamenito astrološko uro. Tik ob glavnem trgu se nahaja tudi stavba, kjer je bil rojen Franz Kafka, simpatično kavarnico z njegovimi fotografijami in razstavljenimi njegovimi deli (v pritličju) pa so žal v času našega obiska ravno renovirali. Kljub zimi na trgu ni manjkalo uličnih umetnikov in gneče turistov. Zunanji deli lokalov so bili ob popoldanskih urah polni.
Le streljaj ob trgu, skrita med stavbami, se nahajata starožidovkso pokopališče in muzej judovstva. Me smo si skozi špranje ograje ogledale pokopališče. Po treh dneh sledenja božanskemu vonju na ulicah smo se odločile, da je končno pravi dan za njihovo specialiteto – trdelník. Sladica izvira iz Transilvanije, v 18. stoletju pa naj bi jo madžarski general in njegov kuhar prinesla v mesto Skalica (ne meji med Slovaško in Češko). Danes jo najdemo na številnih praških ulicah. Testo (podobne oblike kot za šamrole) je pečeno na odprtem ognju, premazano s sladkorjem in raznimi posipi ter nadevi. Me smo si izbrale sladoled in čokoladni preliv. Božansko dobro, ampak verjetno bi se vse tri najedle že od ene.
PLEČNIKOVA CERKEV, PLEŠOČA HIŠA, KAFKIN KIP
Čeprav je Praga res ogromno mesto, jo hitro osvojiš. Večina znamenitosti je v središču mesta in jih lahko obhodiš peš. Včasih je dobro zaiti z glavne ulice, se »izgubiti« in mimogrede odkriti kakšno zanimivost. Sprehodile smo se po Venčeslavovem trgu in ugotovile, da gre za povsem netipični trg, bolje bi bilo reči bulvar. Cesta se vije po nekoliko dvignjenem pobočju proti najvišji točki trga, kjer se nahaja Narodni muzej, pred njim pa stoji velik kip sv. Vaclava (češkega narodnega heroja) na konju. Nešteto trgovinic in restavracij, nepotrpežljivi šoferji in prometna gneča nas niso očarali. Od tukaj smo se z metrojem (ugodna karta, odlične in hitre povezave) odpravile proti predelu mesta Vinohrady, da bi si ogledale Plečnikovo cerkev Srca Jezusovega. Zanimivo, da Čehi ob imenu Plečnik nimajo pojma o kom govorimo, medtem ko smo me prekipevale od ponosa, da je naš arhitekturni mojster v Pragi pustil tako pomemben opus. Monumentalna cerkvica, oblikovana kot antični tempelj, je res nekaj posebnega, tudi zaradi velike zastekljene ure na kupoli.
Na poti do novega dela (Nove mesto) smo poiskale modern Kafkin kip, ki nas je navdušil. 3D-portret se sestavlja in razstavlja, vrti v vse možne smeri, a na koncu se vedno sestavi nazaj v portret. Noro! V tem delu se nahaja tudi arhitekturna lepotica, nedvomno najbolj zanimiva in obiskana stavba – Plešoča hiša, ki je nastala leta 1996. V četrti, kjer se prepletata barok in gotika, ob križišču in stičišču dveh ulic svojo zgodbo »pleše« ta nenavadna lepotica z drznim dizajnom, ki na strehi ponuja odlično francosko restavracijo z enim najlepših razgledov na mesto.
Z vlakom smo se odpravile na enodnevni izlet v kostnico Sedlec v bližnje mesto Kutna Hora.
Z vlakom smo se odpravile na enodnevni izlet v kostnico Sedlec v bližnje mesto Kutna Hora.